Ameriški spletni velikan Google se je včeraj strinjal, da bo 40 ameriškim zveznim državam, ki so ga nameravale tožiti zaradi nezakonitega sledenja telefonom posameznih uporabnikov, plačal 391,5 milijona dolarjev poravnave z obljubo, da takšnih reči več ne bo počel.
Uporabniki telefonov, ki niso hoteli razkriti, kje se nahajajo, so izključili lokacijo na svojih napravah in živeli v prepričanju, da je temu res tako. A "Veliki brat" Google jih je spremljal še naprej in to prodajal oglaševalcem.
Google se niti ni upiral obtožbam in je hitro vse priznal, saj bi moral po morebitnem sodnem porazu plačati veliko več. Gre za največjo tovrstno zasebno poravnavo pravosodnih ministrov zveznih držav s podjetjem v zgodovini. Google mora v skladu s poravnavo uporabnikom zagotoviti podrobne informacije o tem, kakšne podatke o lokacijah zbira in kako jih uporablja. Prav tako menda ne sme več skrivati ključnih informacij o sledenju uporabnikom.
Tiskovni predstavnik Googla Jose Castaneda se je v izjavi za javnost po poravnavi malce sprenevedal in dejal, da so privolili v poravnavo preiskave, ki je potekala na zastarelih politikah, ki so jih spremenili že pred leti. Poudaril je, da poravnava zadeva preiskavo, in ne tožbe.
Zadeva niti ni tako zastarela, saj je Google na primer oktobra sprejel poravnavo z Arizono in sprejel plačilo 85 milijonov dolarjev poravnave. Pravosodni minister države Mark Brnovich je v tožbi iz leta 2020 trdil, da je podjetje spremljalo lokacije uporabnikov tudi, ko jih ne bi več smelo. Januarja letos so potem tožbe vložile še Teksas, Indiana, Washington in prestolnica Washington. Te države in prestolnica niso del omenjene poravnave s 40 državami. Vse skupaj je sprožila tiskovna agencija AP, ki je leta 2018 odkrila, da Google še naprej spremlja lokacije uporabnikov, čeprav ti to funkcijo izklopijo. Google je takrat sporočil, da to dela v dobro uporabnikov.
