Pomembnejše dogajanje na konferenci se bo začelo 7. in 8. novembra, ko bo potekal vrh voditeljev. Slovenijo bo na uvodnem vrhu predstavljal predsednik republike Borut Pahor, ki bo v ponedeljek tudi nagovoril zbrane. Slovenijo bo sicer v Egiptu zastopala podnebna pogajalka Tina Kobilšek. V prvem delu podnebne konference bo prisoten tudi državni sekretar na okoljskem ministrstvu Uroš Vajgl, v drugem delu pa bo slovensko delegacijo vodil minister za okolje in prostor Uroš Brežan.
Egiptovsko predsedstvo podnebni konferenci je za osrednji moto letošnje konference izbralo besede Skupaj za implementacijo. Dodalo jim je ključnik "JustAndAmbitious", ki poziva k pravičnosti in ambicioznosti. Na konferenci bodo vsak dan izpostavili eno ali dve temi, ki ji bodo posvečeni dogodki tistega dne. Tematike so finance, znanost, mladi in prihodnje generacije, dekarbonizacija, prilagajanje in kmetijstvo, spol, voda, civilna družba, energija, biotska raznovrstnost ter rešitve.
"Afriški COP"
COP27 neformalno velja za "afriški COP". Dejstvo, da bo lokacijo gostila afriška država, predstavlja pomemben vidik letošnje podnebne konference, saj gre za celino, ki po podatkih Afriške razvojne banke ustvari le tri odstotke globalnih izpustov toplogrednih plinov, hkrati pa letno zaradi podnebnih sprememb izgubi med sedem in 15 milijard dolarjev. Do leta 2030 se bo ta številka, če se stvari ne spremenijo, dvignila na 50 milijard dolarjev. Afriške države sredstev za spopad s tem izzivom nimajo.
Pred začetkom COP27 so se zvrstila poročila in opozorila strokovnjakov o neizogibnih posledicah podnebnih sprememb na naš planet. Tako so Združeni narodi v oktobrskem poročilu opozorili, da mednarodne zaveze še zdaleč ne zadostujejo za dosego cilja omejitve globalnega segrevanja na manj kot 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskem obdobjem.
Izvršni sekretar sekretariata ZN za podnebne spremembe Simon Stiell je v petek opozoril, da mora konferenca COP27 predstavljati preskok o besed k dejanjem. "Tokratna konferenca pogodbenic mora pokazati, da je prišlo do jasnega premika od pogajanj k izvajanju," v spletni novinarski konferenci novinarjem dejal Stiell. V Parizu je bilo dogovorjeno, kaj je potrebno storiti, v Glasgowu kako je treba to storiti, v Šarm el Šejku pa "gre za uresničevanje stvari - od besed k dejanjem", je bil jasen.
Svetovna meteorološka organizacija WMO pa je v pred dnevi objavljenem poročilu ugotovila, da so se v zadnjih treh desetletjih temperature v Evropi zvišale dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, kar je najhitreje od vseh celin na svetu. V tridesetih letih se je povprečna temperatura v Evropi dvignila za približno 1,5 stopinje. Še hitreje od celotne Evrope se segreva Slovenija.
