Za uspeh resolucije sta bili na današnjem glasovanju potrebni dve tretjini glasov članic ZN, ki so bile prisotne in glasovale. To je doslej največja podpora resoluciji proti ruski agresiji na Ukrajino od ruskega vdora v zahodno sosedo 24. februarja. Marca sta dve resoluciji z obsodbo napada dobili podporo 141 in 140 držav.
Ker Varnostni svet ZN kot najpomembnejši organ svetovne organizacije, ki skrbi za svetovna mir in varnost, zaradi ruskega veta ne more sprejeti resolucije, ki bi obsodila okupacijo in priključitev ukrajinskega ozemlja, so nasprotnice vojne resolucijo preselile v 193-člansko Generalno skupščino ZN, kjer pravice do veta ni.
Zasedanje se je začelo v ponedeljek in po torkovem premoru sklenilo danes. Potekalo je v znamenju hude zaostritve napadov na Ukrajino po sobotni eksploziji mostu, ki povezuje Rusijo s Krimom. Rusija je eksplozijo označila za teroristično dejanje in se "maščuje" z bombardiranjem ukrajinskih mest.
Resolucija, ki jo je s pomočjo zaveznikov pripravila Ukrajina, obsoja nezakoniti ruski poskus prevzema ukrajinskih pokrajin po t. i. referendumih, ki nimajo veljave po mednarodnem pravu, kršijo suverenost in ozemeljsko celovitost in so v nasprotju z Ustanovno listino ZN.
Vse članice ZN, mednarodne agencije in organizacije poziva, naj ne priznajo odvzema ukrajinskega ozemlja in zahteva takojšen umik ruskih enot iz Ukrajine. Izraža tudi podporo političnemu dialogu, pogajanjem, mediaciji in drugim miroljubnim potem za spoštovanje ukrajinske suverenosti.
Glasovanje o resoluciji je bilo kljub ruskemu poskusu, da bi bilo tajno, na koncu javno. Predlog za tajno glasovanje je bil v ponedeljek zavrnjen s 107 glasovi proti 13, vzdržalo pa se je 39 držav.
Podobna resolucija Generalne skupščine ZN proti odvzemu in priključitvi Krima Rusiji je leta 2014 dobila le 100 glasov podpore. Začasno ukinitev članstva Rusije v Svetu za človekove pravice je medtem pozneje podprlo le 94 držav, 24 jih je bilo proti, 58 pa se jih je vzdržalo.
Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica je Rusijo opredelil kot teroristično državo, kar da je sama znova dokazala z napadi na civiliste. Dodal je, da se je pod napadi, ki so zahtevali 14 življenj in 97 ranjenih, znašla tudi njegova družina. "Na žalost ne moreš pozvati k stabilnemu in duševno zdravemu miru, ko je v tvoji soseski nestabilna in ponorela diktatura," je dejal.
Predstavnik EU Silvio Gonzato je dejal, da unija nikoli ne bo priznala rezultata nezakonitih referendumov. V podobnem tonu so se zvrstili tudi drugi nastopi v ponedeljek in sredo.
Govorniki so obsojali rusko početje, zločine, lažne referendume in podobno, kar so razglašali za kršitev Ustanovne listine ZN. Izražali so podporo ukrajinski suverenosti in ozemeljski celovitosti. Med temi državami so bile Avstralija, Irska, Črna Gora, Jamajka, Liberija, Južna Koreja, Kambodža, ZDA, Francija, Kanada, Vatikan, Nepal itd.
Povsem druge note sta ubrala predstavnika Severne Koreje in Sirije, ki sta podpirala pravico do samoodločbe narodov in se pri tem prav tako sklicevala na Ustanovno listino ZN. Pri glasovanju proti resoluciji sta se jima z Rusijo pridružili še Belorusija in Nikaragva.
Kitajska se je vzdržala, tako kot Indija in Kuba, Brazilija pa je glasovala za resolucijo tako kot Mehika. To so države, ki so tudi proti sankcijam.
Rus Vasilij Nebenzija je že v ponedeljek trdil, da Moskva le ščiti svoje ljudi, in izjavil, da tolikšnega cinizma še ni bilo v vsej zgodovini ZN. V sredo pred glasovanjem je našteval statistiko, ki govori, da se je velika večina prebivalcev ukrajinskih pokrajin odločila za Rusijo.
Slovenski veleposlanik pri ZN Boštjan Malovrh je med razpravo ostro obsodil zadnje ruske napade na ukrajinska mesta in zavrnil ruske grožnje z uporabo jedrskega orožja. "Bombardiranje stanovanjskih zgradb in druge civilne infrastrukture predstavlja najresnejšo kršitev mednarodnega prava in ne sme ostati nekaznovano," je zatrdil.
Pozval je k takojšnji prekinitvi spopadov in izrazil podporo prizadevanjem za politični dialog, pogajanja in druga miroljubna sredstva v skladu z Ustanovno listino ZN. Poudaril je, da Slovenija verjame v sobivanje držav in sodelovanje od česar je odvisna prihodnost. "Resolucija je jasna. Podpira cilje in načela Ustanovne listine, ki se grobo kršijo," je dejal.
V luči poskusa nezakonite priključitve ukrajinskih pokrajin Doneck, Luhansk, Herson in Zaporožje je poudaril, da referendumi na okupiranih ozemljih druge države ne morejo biti resničen izraz volje ljudstva. "Zaradi tega zavračamo te nezakonite priključitve in pozivamo k spoštovanju suverenosti, politične neodvisnosti in ozemeljske celovitosti vseh držav," je bil jasen. "Slovenija obsoja vsako neizzvano invazijo na katerokoli suvereno državo pod katerimkoli izgovorom. Kršitve mednarodnega pravnega reda, za katerega smo si vsi skupaj tako zelo prizadevali, ne more in ne sme postati nova normalnost," je sklenil in zagotovil slovenski glas za resolucijo.
