Kandidatka za predsednico republike Nataša Pirc Musar je v zadnjih javnih nastopih večkrat zatrdila, da njen soprog in donedavni vodja njenega volilnega štaba, znani poslovnež Aleš Musar, vse davke plačuje v Sloveniji. Poudarjala je, da posluje zakonito in da v naši državi delujejo vsa njegova podjetja. Toda poslovna preteklost Aleša Musarja je tesno prepletena z davčnimi oazami.
Gre za države in območja, ki posameznikom in podjetjem pomagajo pri skrivanju premoženja in zniževanju davčnih obveznosti do matičnih držav. Do zdaj je bilo znano, da je bil Aleš Musar do leta 2016 solastnik podjetja S.T. Hammer Limited. To je registrirano na otoku Jersey, eni od britanskih davčnih oaz. Vrsto let je imelo osrednjo vlogo v mreži podjetij, ki jo je Aleš Musar spletel skupaj z Markom Koničem in Rokom Habincem, dvema nekdanjima sodelavcema iz Aktive Group največjega pidovskega tajkuna Darka Horvata. Skupaj so obvladovali več kot 25 milijonov evrov premoženja.
Toda Jersey ni edina davčna oaza, s katero je bil poslovno povezan Aleš Musar. Danes namreč razkrivamo, da je bil pred leti tudi pooblaščenec na računu, odprtem pri banki v Liechtensteinu. Ta kneževina je dolgo časa veljala za eno najbolj priljubljenih skrivališč premoženja, zaradi česar se je znašla na sivem seznamu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Oblasti v Liechtensteinu tako šele od leta 2017 tujim državam neposredno sporočajo podatke o tamkajšnjih bančnih računih, ki so v lasti njihovih državljanov.
Kaj so odkrili o računu iz davčne oaze
Da je bil Musar eden od pooblaščencev na transakcijskem računu v Liechtensteinu, razkrivajo dokumenti, ki smo jih pridobili iz Bosne in Hercegovine. Gre za odločbo regulatorja kapitalskega trga iz Banjaluke, ki je decembra 2016 zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri trgovanju z vrednostnimi papirji izrekel javni opomin tamkajšnji družbi za upravljanje Invest Nova. Njen upravni odbor je več let vodil Aleš Musar, ki je v odločbi omenjen na več mestih. Regulator je namreč družbi odvzel soglasje za njegovo imenovanje.
Dokument navaja, da je morala družba Invest Nova kupovati delnice od povezanih podjetij iz Slovenije, ki so jih obvladovali Musar, Konič in Habinc. Vsaj v enem primeru je šel posel prek Liechtensteina. To je regulator iz Banjaluke ugotovil s pomočjo podatkov finančno-obveščevalnega oddelka pri državni agenciji za preiskave in zaščito (SIPA), ki ima policijska pooblastila.
Za te posle je družba S.T. Hammer iz Ljubljane, ki je v lasti istoimenskega podjetja z otoka Jersey, v Liechtensteinu odprla fiduciarni račun. Gre za posebno vrsto transakcijskega računa, ki ga imetnik v svojem imenu odpre za konkretna nakazila ali tretje osebe. Kot je razvidno iz dokumenta, so bili pooblaščenci na tem računu Musar, Konič in Habinc. Ti so bili torej pristojni za morebitne dvige denarja. Regulator je ugotovil, da so prek tega računa družbi Invest Nova leta 2014 prodali za dobrih 100.000 evrov delnic slovenskega holdinga AG, ki je v lasti Musarjeve ekipe. Za katere druge posle so uporabili isti račun, ni mogoče ugotoviti.
So želeli prikriti premoženje?
Pri tem je bila precej nenavadna izbira banke. Iz dokumenta je namreč razvidno, da so Musar, Habinc in Konič račun odprli pri Bank Alpinum. Gre za eno manjših tamkajšnjih bank, ki se ukvarja z upravljanjem denarja strank iz Nemčije, Švice, Avstrije, Rusije in držav nekdanje vzhodne Evrope.
Več sogovornikov iz finančnih krogov nam je potrdilo, da Bank Alpinum posluje zgolj s premožnimi komitenti. Priporočilo koga od njih naj bi bilo dobrodošlo tudi za potencialne nove komitente, ki bi želeli odpreti račun. Največji lastnik Bank Alpinum je iransko-švicarski državljan Jusef Šerkati. Pred leti se je banka zapletla v številne afere, zaradi katerih je bila pod drobnogledom finančnega regulatorja v Liechtensteinu.
Tu pridemo do ključnega vprašanja: zakaj je Musarjeva ekipa za posle z delnicami sploh potrebovala račun v Liechtensteinu? Eden od možnih razlogov je skrivanje premoženja. Fiduciarni računi so bili med slovensko privatizacijo zelo pogosta praksa imetnikov delnic, ki so zaradi različnih motivov želeli prikriti svoje lastništvo. V tem primeru je namreč v delniški knjigi kot uradni lastnik vpisana banka, pri katerih je odprt fiduciarni račun, in ne imetnik delnic.
Takšno prikrivanje je bilo zelo razširjena praksa tudi med slovenskimi vlagatelji, ki so v BiH kupovali podjetja in zemljišča. Med najbolj prodornimi je bila v prejšnjem desetletju tudi Musarjeva ekipa. Tamkajšnji regulator je že konec leta 2013 uvedel postopek nadzora nad družbo Invest Nova in povezanimi skladi. Holding AG je tako šele v poročilu za leto 2015 razkril, da so Musar, Habinc in Konič dejanski lastniki delnic, ki so jih shranili na računu v Liechtensteinu.
"Nikoli nisem imela računov v tujini"
Drugi možen razlog je brisanje sledi za finančnimi viri. O tem bi lahko govorili v primeru, če bi Musarjeva ekipa na račun v Liechtenstein položila denar, s katerim bi potem kupovala delnice. Ob branju dokumentov sicer ni mogoče izključiti možnosti, da je Musarjeva ekipa v Liechtensteinu najela posojilo, za katerega je zastavila delnice v Sloveniji in BiH.
Toda družba S.T. Hammer je bila po dostopnih podatkih v zadnjih letih komitent štirih slovenskih bank. Zakaj bi se Musarjeva ekipa v primeru, če bi res potrebovala denar, raje obrnila na banko iz kneževine, ki ima stokrat nižjo bilančno vsoto od Skupine NLB?
Z vprašanji smo se včeraj obrnili na Aleša Musarja, ki je do 22. septembra vodil volilni štab Nataše Pirc Musar. Zanimalo nas je, ali je bil v zadnjih desetih letih pooblaščenec na bančnem ali fiduciarnem računu v Liechtensteinu ali kateri drugi državi, za koliko časa in kolikšen je bil promet na tem računu. Njegova pojasnila bomo objavili, ko jih prejmemo. Iz štaba Nataše Pirc Musar pa so nam sporočili, da sama nikoli ni bila ne imetnica ne pooblaščena na katerem koli računu v tujini.
