Na drugo mesto se je uvrstil kandidat svobodnjakov (FPÖ) Walter Rosenkranz z 18,4 odstotka glasov, tretji pa je neodvisni kandidat Tassilo Wallentin z 8,4-odstotno podporo.
Javnomnenjske raziskave so napovedovale zmago Van der Bellnu za nov šestletni mandat, vprašanje pa je bilo, ali mu bo veliki met uspel že v prvem krogu ali pa bo končnega zmagovalca prinesel drugi krog volitev čez mesec dni.

Njena.si
Bi plačali 5000 € za 'odklenitev' bančnega računa?
7 kandidatov
Za položaj predsednika se je sicer potegovalo rekordnih sedem kandidatov. Z izjemo Rosenkranza so vsi nastopili kot nestrankarski ali s podporo manjših strank. To velja tudi za Van der Bellna, sicer nekdanjega vodjo avstrijskih Zelenih, ki pa se je strankarski izkaznici odpovedal leta 2016, ko se je preselil v Hofburg.
Pravico oddati glas na predsedniških volitvah je imelo nekaj manj kot 6,4 milijona avstrijskih državljanov, starejših od 16 let. Vse več se jih v zadnjih letih odloča za glasovanje po pošti, kar pomeni, da so morali glasovnice oddati do sobote zjutraj, šteli pa jih bodo šele v ponedeljek. Za glasovnice po pošti je tokrat zaprosilo okoli 15 odstotkov volilnih upravičencev.
Začasni končni rezultati volitev bodo znani okoli 20. ure.