Pahor se bo v Prištini popoldan srečal s predsednico Kosova Vjoso Osmani-Sadriu in predsednikom tamkajšnje vlade Albinom Kurtijem, napovedujejo v predsednikovem uradu.
Kosovska predsednica odlikovala Slovensko vojsko
Predsednica Osmani se je s Pahorjem nazadnje srečala v začetku julija, ko se je mudila na dvodnevnem obisku Slovenije. Po takratnem srečanju sta oba predsednika potrdila dobre odnose med državama in poudarila, da si takšnih odnosov želita tudi v prihodnje. Izpostavila sta, da so pogledi Slovenije in Kosova glede Zahodnega Balkana enaki in da obe državi mirno in varno perspektivo te regije vidita znotraj evropskih in evro-atlantskih integracij.
Slovenija je ena največjih gospodarskih partneric Kosova. Aktivna je tudi v okviru prizadevanj mednarodne skupnosti za zagotavljanje stabilnosti v tej državi - tako v Natovi misiji Kfor kot v misiji EU Eulex.
Kosovska predsednica se je v Ljubljani osebno zahvalila Pahorju za njegovo vztrajno podporo Kosovu. Med obiskom je tudi odlikovala Slovensko vojsko za njene zasluge v mirovnih operacijah.
Predsedniki na pobudi Brdo - Brioni
Vjosa Osmani se bo v Slovenijo vrnila znova v ponedeljek, 12. septembra, ko se bo udeležila vrha voditeljev pobude Brdo-Brioni na Brdu pri Kranju. Tega vrha se bo udeležil tudi srbski predsednik Vučić.
Poleg navedene trojice, so udeležbo na Brdu pri Kranju potrdili tudi vsi ostali voditelji pobude: hrvaški predsednik Zoran Milanović, albanski predsednik Bajram Begaj, trije člani bosanskega predsedstva Željko Komšić, Milorad Dodik in Šefik Džaferović, črnogorski predsednik Milo Đukanović in makedonski predsednik Stevo Pendarovski.
V uradu predsednika so zapisali, da bo srečanje voditeljev priložnost za oceno aktualnih razmer v regiji, predvsem pa za poziv članicam in institucijam Evropske unije k hitrejšemu širitvenemu procesu. Voditelji bodo v neformalnem vzdušju lahko izmenjali stališča tudi glede drugih aktualnih zadev, so še dodali.
Vučićeve izjave pritegnile pozornost
Minuli vikend je Vučić po koncu srečanja s Pahorjem, ki je sicer potekalo v duhu dobrih odnosov in uspešnega gospodarskega sodelovanja, pritegnil pozornost medijev, ko je na novinarsko vprašanje, če se bo Srbija pridružila evropskim sankcijam proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino, odgovoril, da bo imela Srbija obvezo sledenja skupni zunanji in varnostni politiki EU tik pred članstvom v povezavi.
"Kako naj pojasnim državljanom, da bomo uvedli sankcije proti Rusiji, ki ni kršila ozemeljske celovitosti Srbije, ne pa proti Sloveniji, ki je to storila," je pripomnil in spomnil na dejstvo, da je Slovenija, tako kot npr. Francija, Nemčija in ZDA, priznala Kosovo, kar je po srbskem prepričanju kršitev mednarodnega prava, ustanovne listine ZN in resolucije Varnostnega sveta ZN 1244.
V zvezi z izjavami srbskega predsednika je slovensko ministrstvo za zunanje zadeve v ponedeljek na pogovor poklicalo veleposlanico Srbije v Sloveniji Zorano Vlatković.
Trenja med Beogradom in Prištino očitno ostajajo
Kljub temu da Beograd ne priznava neodvisnosti Kosova, pa Vučić kot predstavnik Srbije vseeno sodeluje v dialogu s kosovskimi oblastmi v Bruslju. Med temi pogajanji je bil nazadnje sprejet dogovor, v skladu s katerim državljani Kosova od četrtka lahko vstopajo v Srbijo z osebnimi dokumenti, izdanimi na Kosovu, in brez posebnih vstopno-izstopnih dokumentov, teh pa tudi Priština ne bo uvedla za državljane Srbije.
Vjosa Osmani se je sicer med julijskim obiskom Slovenije obregnila ob nepripravljenost Srbije, da uvede sankcije zoper Rusijo. Predsedničin sklep med razpravo na gradu Jable v Loki pri Mengšu je takrat bil, da, v kolikor se EU želi boriti proti Rusiji, se mora boriti proti njenim satelitom, kakršna je Srbija.
