David Castillo, nekdanji direktor pri energetskem podjetju DESA, ima za seboj tudi kariero častnika pri hunduraški obveščevalni službi, energetsko podjetje DESA pa je izvajalo gradbena dela za jez hidroelektrarne, ki je bil načrtovan na staroselskem ozemlju ljudstva Lenca. Načrtovani jez bi lahko potopil velik del staroselskega ozemlja, kar bi številnim prebivalcem lahko preprečilo dostop do vode, hrane in zdravstvene oskrbe, poroča BBC.
Berta Caceres je imela kot članica organizacije staroselskh ljudstev v Hondurasu pomembno vlogo pri organiziranem odporu proti gradnji jezu. Staroselska skupnost se je gradnji zoperstavljala po uradnih poteh, a tudi z neposrednim oviranjem gradbenih del in cestnimi zaporami, v letu 2015 pa je s tem naposled tudi ustavila načrtovano gradnjo.
A temu je sledila vrsta groženj, 2. marca 2016 pa je Careres na njenem domu usmrtil strelski vod. Sam umor je dolgo veljal za enega najbolj profiliranih na področju Srednje Amerike, konec leta 2019 pa so za vpletenost že obsodili sedem ljudi, med katerimi je bila vsaj ena oseba tudi v vrha pri podjetju DESA. Za koordinacijo in načrtovanje umora so bi bili po ugotovitvah sodišča zaslužni ravno vojaški podatki, ki jih je preko svojih obveščevalcev pridobil Castillo.
»Izrečena kazen je pomembna za obsodbo intelektualnih avtorjev umora«, pa je ob obsodbi prepričana hči umorjene aktivistke, Zuniga Caceres. Vendar je obenem tudi napovedala pritožbo, v kateri bi skušali kazen za načrtovanje umora podaljšati, pa poročajo pri Al Jazeeri. Ena od dolgoletnih mednarodnih sodelavk umorjene, Karen Spring, pa je po včerajšnji razsodbi tudi izrazila prepričanje, da je Castillo le en člen verige v organiziranem kriminalu, ki vključuje tudi vplivno honduraško družino delničarjev podjetja DESA.
V Hundurasu je bilo od leta 2010 umorjenih že čez 120 aktivistov, ki se borijo za ohranitev zemeljskih in vodnih virov. Organizacija za človekove pravice, Global Witness, je zaradi tega srednjeameriško državo razglasila za okoljskim aktivistom eno najnevarnejših. A Caceres je pri tem izstopala s svojim mednarodnim delovanjem, v katerem je javnost seznanjala z okoljskimi staroselskimi boji v obeh Amerikah. Za svoj aktivizem je prejela tudi Goldmanovo priznanje, znano tudi kot Zeleno Nobelovo nagrado, ki jo za okoljski aktivizem podeljuje Goldmanova okoljevarstvena organizacija.
