Napovedane spremembe mednarodnih zdravstvenih pravil so spravile na noge številne kritike, od ameriških konservativcev, nasprotnikov Bidnove administracije oziroma privržencev Donalda Trumpa (ki je, naj spomnimo, v času svojega predsedovanja močno zmanjšal prispevek ZDA v proračun SZO) do številnih afriških in še nekaterih drugih držav (EU predlog podpira); pa tudi skupino slovenskih skeptikov, večinoma zdravnikov in pravnikov.
Bo suverenost držav članic res ogrožena?
Ti so javno pozvali zastopnika Slovenije, poslavljajočega se ministra za zdravje Janeza Poklukarja in Vesno Kerstin Petrič, generalno direktorico Direktorata za javno zdravje, da »po mnenju pravnih strokovnjakov nimata ne pravice ne pooblastil podpisati nobenega sporazuma, ki bi predal ali krnil suverenost Republike Slovenije na račun te ali katere koli druge mednarodne organizacije. Tak je nedvomno sporazum, ki ga pripravlja vodstvo SZO, po katerem bi ta v nespecificiranih ter nejasnih okoliščinah prevzela izključne (suverene) oblastne pristojnosti in s tem suvereno Republiko Slovenijo spravila v podrejen položaj.« Pravzaprav so nekateri celo pozvali k izstopu Slovenije iz SZO.
Pogodbe o pandemiji naj ne bi bilo še vsaj do leta 2024, predlogi sprememb IHR, ki so mnoge tako razburili, pa naj bi tudi še potrebovali veliko usklajevanja. Ti predlogi predvsem pozivajo k dodajanju rokov, ko mora država članica oceniti in obvestiti SZO o grožnjah (v 48 urah) in kako hitro naj bi SZO ponudila sodelovanje (v 24 urah). Država članica bi imela nato 48 ur, da ponudbo sprejme ali zavrne. Če bi jo zavrnila, bi bila SZO pooblaščena, da v 48 urah deli informacije z drugimi državami pogodbenicami. Trenutna različica pravilnika namreč ne vključuje rokov za te postopke, ki lahko zato trajajo tudi tedne, mesece … in povzročajo globalno nepopravljivo zdravstveno škodo (denimo pozen odziv Kitajske na izbruh covida).
»Predlagane spremembe bi okrepile zmožnost SZO, da uporablja javno dostopne informacije z vsega sveta, da bi ugotovila, ali lahko pride do izrednih razmer na področju javnega zdravja mednarodnega pomena, in na podlagi teh informacij pravočasno obvešča vse narode o grožnji in zagotavlja priporočila, ne pooblastil, o tem, kako se varno in učinkovito odzvati,« je za Reuters povedal tiskovni predstavnik SZO, a kritike skrbi prav to, da naj bi doslej neobvezujoča priporočila postala pravno obvezujoča navodila, s čimer bi se SZO dvignila nad nacionalne zakone in ustave članic.
Kako SZO iztrgati iz rok zasebnega kapitala
Toda če smo morda vsaj malce skeptični do tistega dela prej omenjenega javnega poziva, ki se dotika »grozeče diktature SZO«, se je težko ne strinjati s pobudo, naj se slovenska predstavnika v Ženevi zavzemata za to, »da se ukine vpliv zasebnega kapitala na politiko SZO, njene odločitve in navodila članicam za delovanje v zdravstvenih krizah; prepove dosedanje financiranje SZO z zasebnimi donacijami; zagotovi, da se na vodilne položaje v SZO imenuje le od zasebnega kapitala in politike neodvisne, strokovno kompetentne strokovnjake.« (Generalnemu sekretarju OZS dr. Tedrosu Adhanomu Ghebreyesusu se, recimo, očitajo interesne povezave s Kitajsko, zato naj bi se na zasedanju v Ženevi elegantno izognili razpravi o izbruhu covida na Kitajskem in njenem ravnanju ob tem.)
Države članice SZO v njen proračun trenutno namreč prispevajo zgolj 16 odstotkov denarja, preostala sredstva, torej več kot 80 odstotkov, s katerim SZO pokriva svoje aktivnosti (pa tudi močno namnoženi birokratski ustroj, pravijo kritiki), pa zagotavlja zasebni kapital, v večini primerov povezan s farmacevtsko industrijo (in njenimi interesi, ki nimajo dosti skupnega s tistimi iz ustanovne listine SZO iz leta 1948).
Kdor plača več, ima večji vpliv, med največjimi donatorji pa je denimo fundacija Billa in Melinde Gates ali pa Gavi, zveza cepiv, ki jo prav tako nadzira Bill Gates. Globalni dobrodelnež … z napako, saj mu očitajo, da si dejansko s svojimi naložbami (biotehnologija, proizvodnja semen, cepiva …) skuša podrediti svetovno zdravstvo, kmetijstvo, oskrbo s hrano, reprodukcijo prebivalstva … ves planet in ljudi na njem, skratka. Vpliv Billa Gatesa, pravijo, je bil še kako viden med epidemijo covida, med drugim naj bi, denimo, preprečil aktivnejšo vlogo SZO v svetovni pobudi za pravičen dostop do cepiv Covax.
Prav sprememba sistema financiranja SZO je bila ena osrednjih tem zasedanja v Ženevi. Že januarja lani so ustanovili delovno skupino iz zastopnikov držav članic, ki jo vodi Björn Kümmel iz Nemčije (država članica, ki v blagajno SZO prispeva največ), njen cilj pa je, da do obdobja 2028–29, najpozneje pa do 2030–31, doseže, da bi prispevki držav članic znašali vsaj 50 odstotkov celotnega proračuna SZO. S tem bi se vsaj delno otresli (pogubnega) vpliva zasebnih donatorjev, ki jih bolj skrbi vsebina njihovih denarnic kot zdravje svetovnega prebivalstva.
