Po mnenju zdravstvene organizacije so nedavni izbruhi netipični, saj se pojavljajo v neendemičnih državah. Zato organizacija sodeluje s prizadetimi državami in drugimi državami, da bi zaustavila širjenje bolezni, poiskala in podprla ljudi, ki bi lahko bili prizadeti ter zagotovila smernice za obvladovanje te bolezni.
Prav tako je WHO posvarila pred stigmatizacijo okuženih. "To je lahko ovira za končanje izbruha, saj lahko prepreči, da bi ljudje poiskali pomoč, in vodi v neodkrito širjenje," je sporočila.
Pri tem je evropski regionalni direktor WHO Hans Kluge opozoril, da ga ob vstopu v poletno sezono z množičnimi zborovanji, festivali in zabavami skrbi, da bi se prenos bolezni lahko pospešil.
Na Švedskem so po prvem potrjenem primeru okužbe z opičjimi kozami tamkajšnje oblasti redko virusno bolezen označile kot nevarno za širšo javnost. Tovrstna opredelitev jim omogoča sprejetje ukrepov za zaščito pred okužbo, da bi preprečili njeno nadaljnje širjenje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Medtem pa so španski zdravstveni organi sporočili, da so morali zapreti savno v španski prestolnici zaradi suma povezave z izbruhom opičjih ošpic v državi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Opičje koze običajno niso smrtno nevarne, vendar jih pogosto spremljajo vročina, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlice, izčrpanost in izpuščaji na rokah in obrazu, podobni noricam. Po podatkih britanske nacionalne zdravstvene službe večina ljudi okreva v nekaj tednih.
Virus se med ljudmi ne širi zlahka, zato naj bi bilo tveganje za širšo javnost majhno. Posebnega cepiva proti opičjim kozam ni, vendar pa cepljenje proti črnim kozam zagotavlja 85-odstotno zaščito, saj sta si virusa precej podobna, še navaja BBC.
