Državno tožilstvo v Zagrebu je danes predstavilo izsledke preiskave o brezpilotnem letalniku, ki je 10. marca strmoglavil v Zagrebu v bližini študentskega doma nedaleč od jezera Jarun. V kraterju, ki je v premeru meril 5,5 metra in je bil globok 1,5 metra, so našli 45 kovinskih fragmentov, je povedala Ivana Bačić s centra za kriminalistične preiskave Ivan Vučetić.
"Na fragmentih telesa in vžigalnika zračne bombe, delih letalnika in v zemlji iz kraterja nismo našli sledi vojaškega eksploziva," je dejala Ivana Bačić. "Lahko rečemo, da je ob padcu letalnika in njegovem udarcu ob tla prišlo do eksplozije eksplozivnega sredstva. Po tehničnih podatkih, ki so dostopni, bi takšna bomba v sebi morala imeti do 46 kilogramov eksploziva TNT, za katerega je značilna počrnitev, kar je posledica negativne bilance kisika. Takšnih sledi nismo našli," je pojasnila.
Dodala je, da je nedvomno, da je ob padcu letalnika prišlo do eksplozije zaradi aktiviranja improviziranega eksplozivnega sredstva, ki je bil del zračne bombe, in eksplozivne snovi, ki pa ne pripada skupini tradicionalnih vojaških eksplozivov ali gospodarskih razstreliv.
Letalska nesreča
Padec letalnika po besedah brigadirja Maria Počinoka spada v kategorijo letalske nesreče zaradi popolnega uničenja brezpilotnega letalnika ali letala. Letalnik je v zračni prostor Hrvaške po njegovih besedah priletel ob 22.57 s hitrostjo 860 do 950 kilometrov na uro. Ob prihodu na območje Zagreba je začel manever pristajanja s padalom. Na višini 1700 metrov je zaradi nepopolne povezanosti med letalnikom in padalom zdrsel s padala in padel na tla. Ob tem je povzročil za okoli 600.000 kun oziroma 80.000 evrov škode.
Univerzalni vžigalnik
Balistične preiskave kovinskih fragmentov so že pred tedni potrdile, da je šlo za zračno bombo s pripadajočim vžigalnikom. Kot je danes dejal Mile Tomić iz poveljništva Hrvaške vojske, so vsi fragmenti nastali zaradi eksplozije. "Pomenljivo je, da smo našli vžigalnik z oznakami v cirilici," je dejal Tomić in dodal, da je šlo za univerzalni vžigalnik, ki je bil nameščen na prvi del bombe.
Na vprašanje, kakšen eksploziv točno je nosil letalnik, predstavniki državnega tožilstva, vojske in stroke niso mogli odgovoriti, niti verjetno ne bodo mogli v prihodnje.
Prav tako niso pojasnili, ali je letalnik nosil 40 kilogramov eksploziva ali ne. Še vedno pa ni znano niti to, od kod je priletel letalnik. To vprašanje ni bilo del te preiskave, so pojasnili. Dodali so, da so črno skrinjico našli, a je bila zelo poškodovanja, medij, na katerem je zapis, pa je popolnoma uničen.
O tem, da je bil na letalniku eksploziv, že ves čas dvomi hrvaški predsednik Zoran Milanović, podobnega mnenja pa je tudi del stroke. Ta opozarja, da bi bile posledice, če bi bilo na letalniku res 40 kilogramov eksploziva, veliko hujše, kot so bile.