Izstrelitev novega teleskopa, ki bo nadomestil Hubblovega in znanstvenikom omogočil vpogled še dlje v vesolje, se je zgodila ob načrtovanem trenutku ob 13.20 uri po srednjeevropskem času. Teleskop je iz vesoljskega centra v Kourouju v Francoski Gvajani v vesolje ponesla raketa Ariane 5, ki jo upravlja francoski Arianespace. To so v četrtek v zadnjem večjem koraku pred vzletom že prepeljali iz hangarja na izstrelitveno ploščad.
"Ločitev teleskopa Webb je uspela, pojdi Webb," je ob tem dejal Jean-Luc Voyer iz nadzornega središča v Kourouju. Po ločitvi je upravljanje Jamesa Webba prevzela ameriška vesoljska agencija Nasa, in sicer iz instituta za vesoljske teleskope v Baltimoru v ZDA.
Znanstveniki so danes dopoldne s pomočjo vremenskega balona že analizirali številne plasti atmosfere, s čimer so se prepričali, ali so razmere primerne za izstrelitev, za katero je bilo na voljo natanko 32 minut. Kot so nato malo pred 11.30 uro zapisali na spletišču Spaceflight Now, je nebo oblačno, a tehnični in vremenski parametri dopuščajo izstrelitev. Na območju sicer dežuje, a naj to ne bi bila ovira za izstrelitev. Raketo so napolnili s skoraj 15 tonami tekočega kisika in vodika. Po navedbah izvršnega direktorja vesoljskega centra Arianespace Stephana Israëla bodo 30 minut pred izstrelitvijo potekale še zanje analize, deset minut pred izstrelitvijo pa bo padla končna potrditev z vidika vremenskih razmer, kar se je tudi zgodilo. Raketa je ob 13.20 uri zapustila tla in poletela v nebo. Kot so nekoliko v duhu trenutnega pandemičnega obdobja pojasnili znanstveniki, je prve pol ure od izstrelitve ključnih. Po prvih poročilih je izstrelitev potekala brez težav, teleskop se je po 27 minutah leta ločil od zgornjega dela rakete in je že na poti proti orbiti, ki jo bo dosegel čez mesec dni.
Nasa je izstrelitev prenašala na svoji spletni strani, njen tiskovni predstavnik Rob Navias pa jo je pospremil z besedami: "Izstrelitev iz tropskega deževnega gozda na sam rob časa, James Webb začenja potovanje nazaj k rojstvu vesolja."
Po izstrelitvi bo treba počakati še približno šest mesecev, da bo vesoljski teleskop razgrnil sončne ščite in glavno ogledalo, umeril svoje instrumente, se ohladil in dosegel cilj, kjer bo deloval. Ta cilj je od Zemlje oddaljen skoraj 1,5 milijona kilometrov.
Raziskovanje planetov zunaj Osončja
Naslednik Hubblovega teleskopa bo potem preučeval nastanek vesolja vse do 200 milijonov let po velikem poku pred 13,8 milijarde let, kar je za 300 milijonov let več kot njegov predhodnik Hubble. Deloval naj bi od pet do deset let.
Njegov drugi glavni cilj je odkrivanje in raziskovanje planetov zunaj Osončja, pri tem pa bo preučeval pogoje v atmosferi in morebitne sledi življenja. Načrtovana so tudi natančnejša opazovanja v našem sončnem sistemu, med drugim Marsa in Evrope, Jupitrove ledene lune.
Skoraj devet milijard evrov vreden projekt, katerega začetki segajo v daljno leto 1989, je potekal pod vodstvom Nase, Evropske vesoljske agencije (ESA) in kanadske vesoljske agencije (CSA). Pri njem je sodelovalo na tisoče znanstvenikov, inženirjev in drugih raziskovalcev iz 14 držav.
Galerija
Poglej vse fotografije (6)
