Severna in Južna Koreja, Združene države Amerike in Kitajska so se načeloma sporazumele o koncu korejske vojne. A kot je še dejal južnokorejski predsednik Moon Jae-in, so se pogovori zaradi severnokorejskih zahtev šele začeli.
Korejska vojna, ki je trajala od leta 1950 do 1953, se je končala s premirjem, ne pa tudi z mirovno pogodbo. Kar pomeni, da vojna med Korejama in njunim zastopništvom – Združenimi državami Amerike za Južno in Kitajsko za Severno Korejo – še vedno vihra, državi pa sta ujeti v napete odnose.
Južna Koreja se ne bo pridružila diplomatskemu bojkotu, je zatrdil južnokorejski predsednik.
Trn v peti Severne Koreje je prisotnost ameriških čet v njeni južni sosedi, skupne vojaške vaje, ki jih izvajajo letno, ter ameriške sankcije zavoljo severnokorejskega razvoja orožja. Združene države Amerike od nje po drugi strani zahtevajo, da mora za umik sankcij opustiti razvoj jedrskega orožja.
Severna Koreja pri svojih zahtevah vztraja tudi pri pogajanjih o koncu vojne. Kot je dejal južnokorejski predsednik, so odnosi z njihovo severno sosedo vogelni kamen njegovega predsedovanja; meni tudi, da bi formalna razglasitev premirja Severno Korejo opogumila, da se odpove svojemu jedrskemu programu.
Južnokorejskemu predsedniku zmanjkuje časa. S položaja po petih letih prizadevanja za mir na korejskem polotoku odhaja marca.
