Novice Svet24

Sistem zajema institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek. V vse oblike oskrbe razen institucionalne je vključena pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba.

Obstoječe pravice po zagotovilih ministrstva za zdravje ne bodo ukinjene, ampak uvajajo primerljive pravice za primerljive potrebe. Uvrščanje v kategorije bo v domeni vstopnih točk Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer bodo potencialne upravičence do storitev uvrščali v kategorije po enakih merilih.

Oskrbnine ne bodo višje

Zakon določa, da bo financiranje do leta 2025 zagotovljeno z že obstoječimi sredstvi v pokojninski in zdravstveni blagajni, preostanek pa bo zagotovil državni proračun. Do leta 2025 je predvideno sprejetje posebnega zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo uredil financiranje po letu 2025.

Sprejeli so več koalicijskih dopolnil, tudi dopolnilo, po katerem bo manjkajočih 16 milijonov evrov za pokritje dviga plač v domovih za starejše do konca leta 2022 zagotovil državni proračun. Tako se po zagotovilih koalicije oskrbnine v domovih ne bodo zvišale, kot je bilo zaradi novembrskega podpisa dogovora o višjih plačah v zdravstvu in socialnem varstvu sprva načrtovano.

Prispevek za oba

Z ostalimi dopolnili jasneje opredeljujejo višino začasnega denarnega prejemka, ki ga zavarovana oseba prejema v času do začetka koriščenja nedenarne pravice v dolgotrajni oskrbi, prav tako tudi zagotavljajo neprekinjen prehod izvajalcev dolgotrajne oskrbe v instituciji z zdajšnjih predpisov v izvajanje dolgotrajne oskrbe po tem zakonu.

S sprejetim dopolnilom Levice pa so črtali del, po katerem bi morali tisti zavarovanci, prek katerih je obvezno zdravstveno zavarovan denimo zakonec ali starš, predvidoma od januarja naprej plačevati prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje tudi za to osebo.

Eno leto preizkusne dobe

Sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik je ob sprejetju zakona povedal, da so si več kot 20 let prizadevali za celovito ureditev področja dolgotrajne oskrbe, ki bi vsem uporabnikom v največji meri zagotovila dostop do kakovostnih in sodobnih storitev, ne glede na njihovo premoženjsko stanje, kraj bivanja ali izbiro izvajalca. »Zato pozdravljamo sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi, a ob tem poudarjamo, da v sprejeti obliki uporabnikom še ne zagotavlja v celoti boljših in dostopnejših storitev.«

Pojasni, da bo treba pred uvedbo zakona pripraviti popravke drugih zakonov ter manjkajoče podzakonske akte in pravilnike, saj bodo šele ti uporabnikom zagotovili, da bodo prejeli vse storitve, ki jih potrebujejo, in to v trenutku, ko jih potrebujejo. »Prav tako predlagamo, da se besedilo zakona v enoletnem obdobju priprav na izvajanje preizkusi v praksi in tako poišče morebitne preostale pomanjkljivosti. Kot največji predstavnik vseh strokovnih izvajalcev institucionalnega varstva in pomoči na domu smo vedno pripravljeni pri tem aktivno sodelovati s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami,« so sporočili.

Jezik ne bo ovira

Sahernik sicer izraža zadovoljstvo, da so v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dosegli, da so bile upoštevane nekatere njihove ključne pripombe. »S sprejetimi amandmaji smo tako zagotovili, da bodo domovi za starejše še naprej lahko skrbeli tudi za tiste stanovalce, ki potrebujejo njihove storitve, a obenem niso upravičenci do dolgotrajne oskrbe. Prav tako nam je uspelo ohraniti pravico do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev tudi za tako imenovani hotelski del, že pridobljene pravice obstoječih koncesionarjev in možnost povezovanja izvajalcev v Skupnost socialnih zavodov Slovenije.« Veseli jih tudi, da so poslanci prisluhnili njihovim predlogom glede zahtevane stopnje znanja jezika pri zaposlovanju delavcev iz drugih držav, kar bo nedvomno olajšalo reševanje kadrovske krize.

Odprava pomanjkljivosti

Revija Ženska

Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) je tudi zadovoljna, da je prišlo do sprejetja zakona, zlasti ker je vlada po njihovo s tem izkazala, da si želi urediti to področje. »ZDUS je tvorno sodelovala in pripravila 13 amandmajev k prvemu branju, 18 amandmajev k drugemu branju in sedem po tretjem branju zakona.« Dodali so, da so odločevalci sledili njihovim zahtevam vsaj v minimalnem obsegu. »Sicer pa je zakon še vedno slab, vsebinsko ter pravno nedorečen in posledično težko izvedljiv, zato bo treba nadaljevati z dodelavo oziroma odpravo pomanjkljivosti,« so povedali.

Socialni dumping

Posebej glasna je o dolgotrajni oskrbi še vedno Levica, ki pravi, da je bil sprejet škodljiv zakon, ki omogoča liberalizacijo in privatizacijo dolgotrajne oskrbe. »Pri njenem izvajanju bodo imele proste roke tuje korporacije, čisti zasebniki pa bodo do sredstev upravičeni enako kot koncesionarji in javni zavodi. Zakon bo povečal razlike med bogatimi in revnimi, saj bodo imeli zasebniki proste roke za ustvarjanje dobička in uvajanje nadstandarda,« izpostavljajo.

Dodajajo, da na področju dela zakon prinaša nadaljnjo »espeizacijo« področja oskrbe in neformalno oskrbo v obliki oskrbovalca družinskega člana. »Slednja predstavlja čisti socialni dumping, pomanjkljive pravice iz dela in nizke plače. Iz vidika pravic je zakon vsebinsko prazen, saj vrednosti in meril za upravičenosti ne vsebuje, ampak vse prelaga na pravilnike, torej na vsakokratno izvršno oblast. Zakon ne predvideva sistemskega in solidarnega vira financiranja, njegove finančne posledice so podcenjene, sprejet pa je bil brez resne razprave in stran od oči zainteresirane javnosti,« so opozorili.

(Ne)stabilno financiranje

Predsednica združenja za dostojno starost Srebrna nit Biserka Marolt Meden pa pravi, da so razočarani in žalostni, »ker sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi ni dober in ne razrešuje temeljnega problema, ki se vleče že 20 let – sistemskega stabilnega financiranja dolgotrajne oskrbe. Problem se zgolj prenaša v prihodnost,« je poudarila.

Skrbi jih tudi, kdo in kdaj bo začel trdo delati in v pogovorih s stroko, izvajalci in uporabniki pripravil vse potrebne podzakonske akte – pravilnike, ki naj bi šele prinesli konkretne rešitve ter pogoje izvajanja dolgotrajne oskrbe. »Vsebin tako pomembnega sistemskega zakona, ki jih za zdaj ne poznamo, ker bodo, kakor obljubljajo podporniki zakona, naslovljene šele v napovedanih podzakonskih aktih, za zdaj ne moremo predvideti,« je dejala in strnila, da starejši nedvomno niso bili dovolj slišani in njihove pripombe niso bile dovolj upoštevane. »Sicer pa bomo šele, ko bomo imeli na voljo končno sprejeto različico zakona, ugotovili, ali je zakon primeren za izvajanje ali bo potrebna uporaba drugih pravnih možnosti.«