Kot smo že poročali, se je Latvija prejšnji teden kot prva evropska država odločila za daljšo ustavitev javnega življenja. Jesenskega vala epidemije sars-cov-2 ob nizki precepljenosti niso uspeli več krotiti, zaustavitev javnega življenja, ki med drugim vključuje nočno omejitev gibanja med 20. in 5. uro in zaprtje večine trgovin in storitvenih dejavnosti, vključno s frizerskimi saloni, kinematografi, gledališči in koncertnimi dvoranami, pa bod trajala do 15. novembra.
V delih osrednje in vzhodne Evrope, kjer je precepljenost precej nižja kot v zahodnoevropskih državah, se že nekaj tednov srečujejo z dramatičnim porastom števila okuženih, ki mu sledi tudi porast covidnih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravjenje. Tako so danes nekoliko strožji ukrepi začeli veljati v Romuniji in na Češkem, na Slovaškem pa so strožji režim razširili na več regij.
Romunska vlada, ki je razmere v soboto opisala kot »katastrofalne,« je denimo znova uvedla omejitev gibanja v nočnem času, šoloobvezne otroke poslala na dvotedenske počitnice in za vstop v večino javnih prostorov uvedla obveznost izpolnjevanja pogoja PCT.
O novih ukrepih tudi na Poljskem
Z zaostovanjem svarijo tudi na Poljskem, kjer se število okužb vsak teden skorajda podvoji. Kot je danes pojasnil minister za zdravje Adam Niedzielski, bo treba v primeru, če bo povprečno dnevno število novih primerov okužbe preseglo 7000, razmisliti o dodatnih ukrepih. Niedzielski je napovedal, da bodo odločitev sprejeli na začetku novembra, a je hkrati poudaril, da vlada ne razmišlja o novem »lockdownu.« V soboto so sicer prvič po maju poročali o več kot 6000 novih primerih okužbe.
V teh dneh se kažejo tudi nekateri znaki, da se tudi v nekaterih vzhodnoevropskih državah za cepljenje odloča vse več ljudi. O tem poročajo tako iz Romunije kot Češke.
Tudi na zahodu
Zadeve sicer niso rožnate niti v nekaterih zahodnoevropskih državah. Epidemija je v zadnjem mesecu nov zagon dobila na Nizozemskem, kjer je precepljenega skoraj 80 odstotkov prebivalstva, a so konec septembra ukinili skoraj vse omejitve. Vlada premierja Marka Rutteja naj bi o morebitnih »posodobitvah« ukrepov odločala do 5. novembra. »Težko je najti nove ukrepe, ki učinkujejo, saj bolnišnično nego potrebujejo predvsem necepljeni, pri katerih velja tudi večje tveganje, da se bodo okužili in da bodo okužili druge,« je pojasnil minister za zdravje Hugo de Jonge. Že zdaj je treba za vstop v lokale, restavracije, nočne klube in na prireditve izpolnjevati pogoj PCT. Po navedbah njihovega Nacionalnega inštituta za javno zdravje kar štiri petine bolnikov na enotah za intenzivno nego predstavljajo necepljeni bolniki. Podatek ob upoštevanju, da je precepljen velik delež starejšega prebivalstva, še toliko bolj jasno kaže, da je tveganje za hospitalizacijo zaradi covida-19 v primeru necepljenih oseb bistveno višje.
