Francija, Bolgarija, Češka, Finska, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Slovaška, Romunija in Slovenija. To je nova koalicija držav, ki se je oblikovala okoli drugega največjega gospodarstva Evropske unije, s skupnim ciljem, da dosežejo vpis jedrske energije med nizkoogljične oziroma zelene vire. Deseterica članic EU je v pismu, naslovljenem na Evropsko komisijo, odločevalce v Bruslju pozvala, naj vendarle vpišejo jedrsko energijo v zeleno vizijo za Evropo, ki poskuša biti vodilna sila v boju proti podnebnim spremembam. Ključno pri doseganju tega cilja bo, da Unija čim prej doseže svoje ogljične nevtralnosti, najpozneje do sredine stoletja.
Deseterica proti peterici
Celotno besedilo pisma za zdaj ostaja javnosti neznanka. Taksonomija EU, ki ureja klasifikacijo trajnostnih naložb in dejavnosti, bi morala biti v osnovi strokoven dokument, ki določa vpliv posameznih tehnologij na okolje, namesto tega pa postaja področje boja za politične in gospodarske interese posameznih držav članic, primarno med Francijo in Nemčijo. Nuklearna deseterica se je namreč s tokratnim pismom postavila neposredno v nasprotju s peterico članic (Nemčija, Avstrija, Danska, Luksemburg in Španija), ki so še poleti Evropski komisiji sporočile, da nasprotujejo vpisu jedrske energije med trajnostne vire pridobivanja energije. Neuradni viri, ki so pricurljali iz Bruslja, sicer nakazujejo naklonjenost Evropske komisije k označbi jedrske energije za zeleno, a skupina držav z Nemčijo na čelu bi lahko blokirala vsako tovrstno odločitev.
Čas odločitve
Iztok Tiselj, strokovnjak za reaktorsko tehniko z Instituta Jožef Stefan ter profesor jedrske tehnike na fakulteti za matematiko in fiziko, velja za podpornika jedrske energije, glede najnovejše točke spora znotraj EU pa poudarja, da bo kmalu nastopil čas, ko se bo ta morala odločiti, »ali se borimo za nizkooglično družbo in proti podnebnim spremembam ali mislimo, da so jedrske elektrarne večje zlo«. S perspektive izpustov namreč ne more biti dvoma, da je jedrska energija kljub posamičnim incidentom in katastrofalnim nesrečam, zaradi katerih se je drži slabši ugled, učinkovita tehnologija za boj proti globalnemu segrevanju.
Tiselj kot glavno oviro za jedrsko prihodnost EU, ki po zadnjih podatkih četrtino svoje energije pridobiva iz nukleark, identificira Nemčijo. Ta je namreč prišla do konsenza, da se bo v celoti odrekla jedrski energiji, pri tem pa je hkrati veliko stavila na dokončanje Severnega toka 2, plinovoda, ki iz Rusije Nemčiji neposredno dovaja plin. Ta sicer še ni popolnoma operativen, skokovita rast cen plina pa postavlja pod vprašaj še ekonomsko računico Berlina – z okoljske perspektive je namreč že dolgo jasno, da gre za račun brez krčmarja. Nemčija kljub razvejanemu omrežju obnovljivih virov na prebivalca izpušča bistveno več toplogrednih plinov kot Slovenija in večina preostalih članic.
Ocenjevanje tveganja
Kvintet na čelu z Nemčijo želi pri Evropski komisiji doseči zavedanje, da je jedrska energija tehnologija »visokega tveganja« in je kot takšna v nasprotju s principi taksonomije EU. Z brexitom je Francija v Uniji ostala brez močnega zaveznika, ki bi se glede tega vprašanja postavil po robu Nemčiji, kot po navadi pa se tudi za tokratnim bojem skriva denar, dokončna odločitev Evropske komisije pa bi tako lahko imela neposreden vpliv na slovenski državni proračun. Kot poudarja Tiselj, bi namreč opredelitev jedrske energije za zeleno lahko pomenila, da bi bile lahko Slovenija in ostale članice upravičene do večjega sofinanciranja iz evropskih sredstev. Konkretno bi tako končna razlika v ceni pri projektu NEK2 za slovenske davkoplačevalce lahko znašala več milijard evrov.
Nevarni kompromisi
Tislja je predvsem strah, da bo končna odločitev terjala kompromis, po katerem bi isti status kot jedrska energija dobil tudi zemeljski plin. Kot pravi Tiselj, za plin seveda drži, da je dvakrat čistejši od premoga, »ampak mi bi morali biti dvajsetkrat boljši«, če želimo doseči zastavljene cilje.
“Ali se borimo za nizkooglično družbo in proti podnebnim spremembam ali mislimo, da so jedrske elektrarne večje zlo. - Iztok Tiselj o odločitvi, ki čaka EU.
Prvopodpisani Francozi imajo, v nasprotju z ostalimi podpisnicami, še toliko bolj neposreden interes, saj razpolagajo in tržijo lastno jedrsko tehnologijo, ki pa je, kot pravi Tiselj, v primerjavi s konkurenti iz ZDA ali Južne Koreje kar nekoliko zašla v slepo ulico. V primeru elektrarne Krško se je aktualna slovenska vlada že z izdajo energetskega dovoljenja omejila glede bodočega reaktorja, ki zagotovo ne bo francoski, namesto tega bo bržkone ameriške proizvodnje, tako kot obstoječi reaktor. Medtem ko se Pariz in Berlin kregata glede goriva, ki bo poganjalo tako imenovani francosko-nemški vlak, EU čaka.
