Krščansko-demookratska unija (CDU) je v obeh zveznih deželah po navedbah televizij zabeležila doslej najslabši rezultat. Slabši izid kot na prejšnjih volitvah pa se obeta tudi skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD).
V Baden-Württembergu je CDU na drugem mestu dobila 23-odstotno podporo, zmagoviti Zeleni predsednika deželne vlade Winfrieda Kretschmanna pa več kot 31 odstotkov glasov. Kretschmann si je tako, kot kaže, zagotovil že tretji mandat na čelu te zvezne dežele.
Tudi v deželi Porenje-Pfalška naj bi mandat obdržala dosedanja ministrska predsednica Malu Dreyer iz vrst levosredinske SPD, čeprav je stranka v primerjavi z zadnjimi volitvami nekaj podpore izgubila. Obeta se ji okoli 33 odstotkov glasov, drugouvrščeni CDU pa je v tej deželi podpora padla z dosedanjih 32 odstotkov na 26,5 odstotka, kažejo vzporedne volitve.
AfD se medtem v Baden-Wuerttembergu obeta 12,5 odstotka glasov, medtem ko je na volitvah leta 2016 prejela 15,1-odstotno podporo. V Porenje-Pfalški pa naj bi podpora tej stranki z dosedanjih 12,6 odstotka padla na 10,5 odstotka.
Zaradi epidemije so številni volivci glasovali predčasno po pošti, zato nekateri po navedbah francoske tiskovne agencije AFP opozarjajo, da bi se uradni izidi po preštetju vseh glasov lahko razlikovali od vzporednih volitev.
"Zaradi velikega števila volivcev po pošti je bilo na voliščih zelo tiho," je dejal regionalni uradnik v Porenju-Pfalškem. Kar 44,5 odstotka volivcev je tam glasove oddalo po pošti, na volišča pa je do 12. ure odšlo 7,5 odstotka od skupaj 3,1 milijona volivcev. Podobno je bilo v Baden-Württembergu, kjer imajo 7,7 milijona volilnih upravičencev.
Z današnjimi deželnimi volitvami se je v Nemčiji začelo super volilno leto, ki bo doživelo vrhunec s parlamentarnimi volitvami septembra. Letošnje volitve bo zaznamoval predvsem odhod kanclerke Merklove, ki se poslavlja po 16 letih na položaju.
