Peter Svetina, varuh človekovih pravic, je med epidemijo ves čas ponavljal, da morajo biti ukrepi strokovno utemeljeni, zakoniti, sorazmerni, nediskriminatorni in časovno omejeni.
Njegov urad so državljani v koronačasu zasipali z ogromno vprašanji, ki so bila povezana s tem, kar je nalagala država, od nošenja zaščitnih mask, omejitve gibanja na občine do zaprtja prodajaln, dela obrtnikov, samostojnih podjetnikov. Tistim, ki so se obrnili na urad varuha človekovih pravic, so tam pomagali razreševati dileme in težave, pri čemer so po potrebi v zadevo vključevali tudi pristojne, na primer ministrstva.
Svetina in predsednik države Borut Pahor sta sicer, ko sta se konec lanskega leta pogovarjala o spoštovanju in omejevanju človekovih pravic, ocenila, da so ukrepi proti širjenju koronavirusa, ki so v veljavi v Sloveniji, v splošnem sorazmerni in utemeljeni na podlagi strokovnih zdravstvenih ocen. Kako potem ob njuni izjavi razumeti oceno mednarodne neprofitne organizacije Cividus, ki pravi, da spada Slovenija med enajst držav, kjer so v letu 2020 državljanske svoboščine najbolj nazadovale in v katerem izpostavljajo, da vlade vse bolj izkoriščajo pandemijo covida-19 za omejitev temeljnih pravic in svoboščin?
Brez upravičenega ozadja
To je moč prebrati v poročilu Cividusa z naslovom Napadena moč ljudstva. Zanimivo je, da med enajsterico najbolj degradiranih držav iz vidika temeljnih svoboščin, kjer torej najdemo tudi Slovenijo, ni nobene druge evropske države. Celo še več; znašla se je v družbi ZDA, Čil, Kostarike, Ekvadorja, Slonokoščene obale, Gvineje, Nigra, Toga, Filipinov in Iraka. Kar zadeva Slovenijo, Cividus skrbi predvsem zatiranje medijskih svoboščin in položaj civilne družbe pod Janševo vlado. »Slovenija je bila dolgo edina država centralnega dela vzhodne Evrope, ki je spoštovala človekove svoboščine in pravice. Na žalost se je to spremenilo marca 2020, ko je nastopila vlada Janeza Janše,« je izjava Gorana Forbicija, direktorja Centra nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS), ki jo je med drugimi Cividus vključil v svoje poročilo. Povzeli so še te Forbicijeve besede, ki pravijo, da je vlada z izgovorom na covid-19 uvedla zakonodajo in uredbe, ki močno vplivajo na svobodo izražanja in združevanja, ter da so bili nekateri ukrepi, prepovedi v veljavi brez upravičenega ozadja.
Kaj vse se je znašlo v PKP
Forbici je za naš časnik podrobneje orisal, kako kot Center nevladnih organizacij Slovenije vidi odziv države na epidemijo. Dejal je, da so bili nekateri ukrepi proti širjenju koronavirusa zagotovo utemeljeni, »na primer obvezna uporaba zaščitnih mask v zaprtih prostorih, vzdrževanje predpisane fizične razdalje, zaprtje nakupovalnih središč, povračila izgubljenega dohodka v primeru karantene ali obveznosti varstva otrok ... Hkrati pa je vlada sprejela – ali pa poskušala sprejeti – kopico ukrepov, ki nimajo z epidemijo prav nobene povezave. Kaj ima z epidemijo dopustitev gradnje brez pravnomočnega dovoljenja, prirejanje pogojev za pridobivanje akreditacij visokošolskih zavodov, pisanih na kožo univerzi blizu vladajoče stranke, zaostritev pogojev za sodelovanje naravovarstvenih nevladnih organizacij v upravnih okoljevarstvenih postopkih, ukinitev sklada za NVO? Prav nič. Pa so bili ti ukrepi vendarle sprejeti – ali pa predvideni – v interventnih protikoronskih zakonih,« je izpostavil.
Politizacija epidemije
Odzval se je tudi na izjavo Svetine in Pahorja, ki sta dejala, da so ukrepi v splošnem sorazmerni in utemeljeni. »To izreči v tem kontekstu je popolnoma brezpredmetno. Vlada ne bi smela v okviru interventnih zakonov sprejeti niti enega ukrepa, ki ne bi bil utemeljen z argumenti preprečevanja širjenja bolezni ali blaženja posledic epidemije. Že en sam takšen ukrep je dovolj, da govorimo o politizaciji in izkoriščanju epidemije za sledenje lastni agendi, ki nima zveze z epidemijo,« še daje jasno vedeti Goran Forbici, direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS).
Ob tem izpostavi konkretne primere: »Koga ogroža posameznik, ki popolnoma sam, okrog njega več deset metrov ni nikogar, položi papirnata stopala na Trg republike v znak protesta? Kljub temu je zdravstveni inšpektorat proti tem, ki so to storili na tak način, sprožil prekrškovni postopek in jih kaznoval z globami. Kako je lahko takšno sankcioniranje utemeljeno z ukrepi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni? Zakaj se lahko deset prijateljev skupaj zabava v nakupovalnem središču, ne smejo pa se zatem okrog parlamenta sprehoditi z dežniki z napisom 'dol z vlado'? Načini, ki so jih posamezniki iznašli, da bi izrazili nestrinjanje z vlado, kažejo, da za popolno prepoved shodov ni nobenega razloga. Shodi so lahko varni in prirejeni v skladu s smernicami Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Popolnoma jasno je torej, da je vlada epidemijo izrabila za omejevanje temeljnih pravil in svoboščin. Pravilno bi bilo, da bi sprejela le nujno potrebne ukrepe. Kar radikalno omejevanje svobode izražanja in protestiranja gotovo ni,« je še podčrtal naš sogovornik.
To je tudi povsem nesprejemljivo
Na koncu sklene, da je »nesprejemljivo omejevanje naših temeljnih pravic tudi konspirativna priprava zakonov in odlokov za zaprtimi vrati. Noben protikoronski zakon, ki so ga doslej sprejeli, ni bil v javni razpravi. Brez posveta so spremenili gradbeno zakonodajo, založniško zakonodajo, epidemiološko zakonodajo, uzakonili prisilno odpuščanje delavcev, ko izpolnijo pogoje za upokojitev ... Marca in aprila lani, pri prvih dveh protikoronskih zakonih, smo to zaradi urgentnosti še lahko razumeli. Da so brez sleherne javne razprave in posveta sprejeli nadaljnjih sedem protikoronskih zakonov, pa je popolnoma nesprejemljivo,« še pravi Forbici.
Svetinove besede
Nazaj k varuhu človekovih pravic, ki je torej dejal, da so »ukrepi v splošnem sorazmerni in utemeljeni na podlagi strokovnih zdravstvenih ocen«. Ta izjava je javnost nekoliko zmedla, saj v nasprotju z njim mnogi drugi, tudi naši današnji sogovorniki, opozarjajo na ravno nasprotno. Kakšno je torej njegovo stališče kot varuha in kaj točno je mislil z izrečenim, nam pojasnijo v njegovem uradu. »Velja poudarek besedi 'v splošnem', kar nakazuje, da ni nujno, da pogojem sorazmernosti in utemeljenosti zadostujejo prav vsi sprejeti ukrepi,« so pojasnili iz njegovega urada.
»Ko varuh omenja 'v splošnem', to ne pomeni, da izjavlja, da je vse utemeljeno in sorazmerno in da posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine ni bilo. Ravno obratno; varuh je sporočil, da se je število posegov v pravice in svoboščine med korono povečalo,« so še dejali. V letu 2020 so ugotovili 150 različnih kršitev, povezanih z epidemijo koronavirusne bolezni. Največ kršitev, in sicer 57, se je nanašalo na enakost pred zakonom in prepoved diskriminacije. »Ugotavljamo, da so bile posamezne kršitve ali ugotovljene nepravilnosti sistemske in so pogosto imele neposreden učinek na večje število posameznikov. Odpravljanje kršitev ali nepravilnosti je tako imelo takojšen učinek praviloma ne le na pobudnika, ampak tudi na številne druge posameznike, družine, skupine,« so sporočili iz urada varuha. Poleg posegov v pravico do enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije je varuh zaznal še posege v pravice zasebnosti in osebnostne pravice, v pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, v pravico do sodnega varstva, v pravico do zdravega življenjskega okolja, v enako varstvo pravic, pa tudi prepoved povratne veljave pravnih aktov. »Na intenzivni preizkušnji so seveda tudi splošnejša načela, kot je tisto, da je Slovenija pravna in socialna država,« so še izpostavili.
Občinske meje, nakupovanje, maske
Od marca lani je varuh človekovih pravic prejemal precej več vprašanj in pobud, kot običajno. »Tematika je bila pestra, a bolj ali manj povezana z epidemijo. Obravnavali smo na primer prehajanje občinskih meja, primere stikov staršev z otroki, omejevanje časa nakupovanja starostnikov, skrbi starostnikov v domovih, razne ukrepe v zvezi z nošenjem mask, diskriminatornost pri prejemanju dodatkov, pritožbe glede omejevanja svobode izražanja, pobude glede dostopnosti zdravstvene oskrbe in še mnoge druge vsebine,« so našteli.
Njihova posredovanja, odzivi na vprašanja in pobude so bili konkretni. »Tako smo na primer enega od domov starejših občanov opozorili, da nima pravne podlage za odločitev, kakršno je sprejel v problematiki izvajanja narokov v pridržalnih zadevah po zakonu o duševnem zdravju. Varuh je tudi ugotovil, da ne obstajajo pravne podlage za omejevanje stikov starejših z njihovimi svojci, kot se je to dogajalo v prvem valu. Varuh je pod drobnogled vzel še ukrep prepovedi gibanja izven občine, o katerem je potem odločalo Ustavno sodišče RS. Opozarjal je na diskriminatornost več ukrepov, kjer so bili na primer v neenak položaj postavljeni invalidi in kjer bi bila potrebna pozitivna diskriminacija (glede nošenja mask in pravice do komuniciranja gluhih in naglušnih, glede pravic otrok s posebnimi potrebami in šolanjem na daljavo), ali pa glede različnih ranljivih skupin. Ukvarjali smo se tudi z ukrepom vlade, ki je v skrbi zanje starejšim omejeval možnost nakupovanja. Ugotovili smo, da je bil ukrep diskriminatoren in na nejasni pravni podlagi, obenem pa je omejeval pravico starostnikov do svobode gibanja. Prejeli smo tudi nekaj pobud v zvezi z omejevanjem svobode izražanja in kaznovanjem zaradi izražanja mnenj in stališč (protestiranja). Omejevanje zbiranja za namen izražanja mnenja in stališč se kaže kot diskriminatorno in v nasprotju z načelom pravne države, če je vrsta zbiranj in združevanj tako na odprtih kot zaprtih (javnih) prostorih trenutno dopuščena (sicer z določenimi omejitvami oziroma ob upoštevanju predpisanih varoval),« so našteli.
Prepoved protestov je nesorazmeren ukrep
Kako celostno vidi Slovenijo in njen odziv na epidemijo, nam je povedala tudi Nataša Posel v imenu Amnesty International Slovenije, katerega direktorica je. Izpostavi, v katerih omejitvah in ukrepih je šla država predaleč. Kot nedopustno v imenu te nevladne organizacije, ki se bori za človekove pravice, najprej izpostavi splošno prepoved protestov, zaradi česar so v Pravni mreži za varstvo demokracije (gre za nevladno organizacijo, ki s svojim pravnim znanjem varuje demokratično, odprto, svobodno in solidarno družbo) podprli dva pobudnika, ki sta glede tega vložila pobudo za presojo ustavnosti. »Splošna prepoved protestov namreč vedno šteje kot nesorazmeren ukrep. Vsako zbiranje je treba oceniti od primera do primera in vsako omejevanje mora biti zadnji možen ukrep, za katerega mora obstajati nujna potreba. Posamezniki imamo tudi v času epidemije pravico sodelovati v javnih zadevah in izraziti svoje mnenje, tudi kritiko vladi, in to skupaj z drugimi, na javnem prostoru in na način, da nas odločevalci vidijo in slišijo. Če država dopušča zbiranje za namene rekreacije ali določeno število oseb na javnem prevozu ali drugih javnih površinah, ne dovoli ga pa za namene protesta, je več kot očitno, da kriteriji za omejevanje protesta niso zdravstveni ukrepi, kot sta nošenje mask in fizična razdalja, ampak omejevanje svobode izražanja,« je poudarila Poslova.
Izpostavi še policijsko uro, ki prav tako traja že skoraj pet mesecev in on njej presoja ustavno sodišče. »Tudi tega ukrepa po dostopnih podatkih ni predlagala epidemiološka stroka, prav tako niso javnosti predočene analize, po katerih bi se tak ukrep izkazal za nujnega ali učinkovitega,« je povedala.
Brez stikov in obiskov
Amnesty nas spomni, da so se posegi v pravice posameznikov dogajali tudi na manj vidnih mestih, tudi v domovih za starejše, kjer je bila svoboda gibanja odvzeta neokuženim stanovalcem in stanovalkam, brez ustrezne odločbe in brez efektivnega sodnega varstva. »Pa ne samo to. Tako bolnim kot zdravim v socialnih zavodih so bili odrečeni obiski in stiki z bližnjimi, čeprav ima manko osebnih in socialnih stikov posledice tako na fizično kot duševno zdravje in nasploh posega v pravico do zasebnega in družinskega življenja.«
V slovenski Amnesty so izpostavili še neenak položaj učencev in učenk pri šolanju na daljavo, »saj so bili otroci in mladi v izjemno neenakih pogojih, z učnega in socializacijskega vidika slabših od tistih v šoli. Če prištejemo še vse, ki živijo v neustreznih bivalnih razmerah, tudi brez vode in elektrike, pa je toliko bolj jasno, da je šolanje na daljavo številne pustilo za seboj,« so besede direktorice slovenskega Amnestyja Nataše Posel.
Tedensko preverjanje
Da bi državljanom zagotavljali podporo in z namenom spremljanja, kaj se dogaja z njihovimi pravicami in svoboščinami, je Amnesty še s tremi nevladnimi organizacijami, PIC, Zavod za kulturo raznolikosti Open in Danes je nov dan, januarja ustanovil Pravno mrežo za varstvo demokracije. »Zgolj v mesecu in pol se je na pravno mrežo obrnilo že več kot 260 posameznikov, pri čemer se jih največ, več kot 40 odstotkov, nanaša na prepoved zbiranja. Ostala vprašanja se navezujejo na obvezna testiranja, na cepljenje in nošenje mask ter na druge ukrepe, vezane na covid-19. Vsak primer presojamo individualno in posameznike informiramo ter jim svetujemo, napotimo pa jih tudi v odvetniško zastopanje,« pravi direktorica.
Naša sogovornica za konec izpostavlja, da bi se morali ukrepi testirati tedensko: »Preverjati bi se moralo, ali še vedno ustrezajo kriterijem nujnosti, sorazmernosti in primernosti. Sicer pa jih skrbi predvsem, da nekateri ukrepi, kot so prepoved protestov ali policijska ura, sploh naj ne bi bili sprejeti na podlagi epidemioloških priporočil.«
