Ne samo to, da vozite avto ali sedete v še bolj pregrešno letalo, tudi to, kaj daste na krožnik bo po trditvi strokovnjakov pripomoglo k segrevanju ozračja. Živinoreja je s plini, ki jih ob prehranjevanju izloča govedo, velik krivec za izpuste toplogrednih plinov v ozračje, ob boku prometa in industrije. Poglejmo si v kolikšni meri, če sploh, je človek kriv za podnebne spremembe.
V Zemljini preteklosti so se potrjeno menjavale hladne aridne glacialne dobe in tople humidne dobe. To so geologi ugotovili po izmerjenih geoloških vzorcih sedimentov, z dendrokronologijo ali meritvijo slanosti ledenikov. Naložen ogljik z vzorcev zoglenelih ostankov rastlin ali njihovega peloda v kamninah tudi pove o vegetaciji v določenem zgodovinskem obdobju. Dendrokronološko analizirani vzorci starih rastlin, recimo orjaških 1000 let starih sekvoj, z izmeritvijo razdalje v letnicah v deblu dreves povedo, v kakšnih pogojih je raslo drevo. Bolj kot so letnice skupaj, manj pogojev za rast je imelo drevo in zato vemo, da je bila takrat bolj hladna klima. Za ugotavljanje sprememb podnebja in sosledja hladnih in toplih klimatskih razmer, so izmerili tudi relativno slanost ledenikov iz izjemno dolgih vrtin na Arktiki in Antarktiki.
Menjavanje toplih in mrzlih obdobij
Tako vemo, ne le za sosledje toplih in mrzlih faz v Zemljini zgodovini, ampak tudi da vsakih 7.000-10.000 let pride do tako imenovanega pretresljivo hitrega Heinrichovega dogodka, ko se v roku desetletij podnebje drastično ohladi za dobrih 7 stopinj Celzija, in pride celo do poledenitve, lahko za dobo stoletja. Očitno so junaki iz Igre prestolov padli ravno v podobno obdobje.
Drug pomemben dogodek, ki se zgodi vsakih nekaj tisočletij (2.000-3.000 let) imenujemo Dansgaard-Oeschgerjev cikel, ki prinaša segrevanje ozračja.
To so naravni cikli, ki jih do industrializacije ni nikdar zakrivil človek.
Vzroki za spreminjanje ozračja so poleg koncentracije CO₂ in CH4 v atmosferi tudi v moči sončevega obsevanja in odboja sončnih žarkov od podlage, v tektonskem obnašanju Zemlje in spreminjanju razmerij med kontinenti in oceani, vlažnosti ozračja, v prašnih delcih, cirkulaciji vodnih mas v severnem Atlantiku, vegetaciji, padcih meteorjev in vulkanskih izbruhih ter kako je bila nagnjena Zemljina os okoli sonca.
Ohladitev pred industrializacijo
Zadnja manjša ledena doba je bila v obdobju od leta 1550 in 1850 z več vrhovi, ko je bilo zelo hladno, vendar se znanstveniki o tem ne strinjajo. Nekateri trdijo, da je prišlo zgolj znižanje temperature za eno stopinjo, kar ni moglo vplivati na podnebje, spet drugi trde, da je bila ohladitev tako močna, da je povzročila upad populacije in zaradi oslabitve človeških organizmov, posledično tudi do lažje razširitve kuge. Je koronavirus nova kuga naše od onesnaženja pregrete Zemlje, ki se je zaradi oslabljenega organizma ne moremo ubraniti, se sprašujejo nekateri?
Konec zadnje male ledene dobe sovpada z industrijsko revolucijo, ko se je za potrebe parnih strojev prvič množično kurilo fosilna goriva, predvsem premog. Tedaj se je razširila tudi živinoreja s prašičerejo in govedorejo na čelu.
Ali sta sovpadanje industrializacije in razmah živinoreje velika dejavnika pri segrevanju ozračja ali bi se ozračje segrevalo tudi brez človekovega vpliva? Večina strokovnjakov temu pritrjuje, najdejo pa se tudi skeptiki, med katerimi je precej vplivnih ljudi iz naftnih poslov.
