Diego, veliki galapaški želvak, je skoraj lastnoročno svojo vrsto rešil pred izumrtjem. V zadnjih 50 letih je uspešno zaplodil približno 900 otrok in tako galapaškim želvam omogočil vsaj še nekaj sto let obstoja.
Želvak je bil pred pol stoletja še edini znani samec te vrste, samice, teh je bilo takrat 12, pa so bile od njega oddaljene preveč, da bi lahko upali, da bo narava sama poskrbela za reprodukcijo. Zato je več desetletij prebil v ujetništvu na ekvadorskem otoku Santa Cruz, kjer so zoologi skrbeli za to, da se je pridno plodil.
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Zdaj, ko galapaškim želvam kaže bolje, so se njegovi skrbniki odločili, da se 100-letni Diego lahko končno upokoji. S Santa Cruza so ga tako premestili na njegov domači, nenaseljen otok Española, je sporočil ekvadorski minister za okolje Paulo Proano. "Zaključujemo pomembno poglavje. 25 želv, vključno z Diegom, smo po desetletjih razploda, s katerim smo rešili vrsto, poslali nazaj domov,” je dejal Proano. Otok Española jih je sprejel “z odprtimi rokami,” je dodal.
80 kilogramov težak in 90 centimetrov dolg želvak ter njegove družice in otroci, so sicer morali najprej v karanteno. A razlog za to ni bil novi koronavirus ali katerikoli drugi virus, pač pa morebitna semena rastlin z otoka Santa Cruz, ki bi lahko invazivno vplivala na floro Españole. Tudi karantena za tega metuzalema ni bila nič in danes se že ponosno sprehaja po svojem rojstnem otoku.
