"Ne živimo v zaključni fazi pandemije, ampak v začetni. S tem virusom bomo morali še dolgo živeti," je povedala Merklova. Dodala je, da se zaveda, da tega nihče ne sliši rad, ampak je to resnica.
Poudarila je, da pandemija omejuje ravno eksistencialne pravice in potrebe ljudi. Takšne razmere so sprejemljive samo, če so razlogi za omejitve transparentni in prepričljivi in če kritika ni samo dovoljena, ampak tudi slišana, je še dejala.
Glede upadanja števila okužb z novim koronavirusom v Nemčiji je poudarila, da je to "vmesni uspeh" v boju proti pandemiji, ki je na krhek. "Ne dopustimo, da bi doseženo zapravili in naredili korak nazaj," je pozvala.
V luči današnjega videokonferenčnega vrha voditeljev EU je poudarila, da je Nemčija pripravljena v evropski proračun prispevati "veliko več". To je napovedala že pred tem, v sredo pa je to poudaril tudi nemški državni sekretar za evropske zadeve Michael Roth. Nemčija je bila sicer doslej med državami, ki so zagovarjale skromnejši proračun.
Večletni proračun unije bo po napovedih Evropske komisije srce evropskega načrta za okrevanje po pandemiji. Predsednica Ursula von der Leyen ga je označila za Marshallov načrt.
Je pa kanclerka danes znova izrazila nasprotovanje koronskim obveznicam, ki jih zahteva Italija in več južnih članic. Pojasnila je, da bi bilo za to treba spremeniti pogodbe EU, potrebna pa bi bila tudi potrditev v parlamentih držav članic, kar bi vzelo veliko časa.
"Zdaj je treba hitro pomagati in imeti v rokah hitre instrumente, ki bodo lahko blažili posledice krize," je povedala.
