Kot je uvodoma pojasnil vladni govorec Jelko Kacin, je vlada včeraj na dopisni seji izdala sklep o izmenjavi podatkov med policijo in Nacionalnim inštitutom za javno zdavje (NIJZ). Policija lahko tako odslej nudi pomoč pri nadzoru oseb, ki jim je bila odrejena karanetna ali izolacija, in sicer na predlog NIJZ. Policija mora nato NIJZ obveščati o potek, ta pa obratno policijo o vseh spremembah in ukinitvah ukrepov.
Vlada določila obseg sredstev za financiranje dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije. Od 39,2 milijona evrov je največji del sredstev namenjen zdravstvu, sledi pa socialna varnost in drugi bolj izpostavljeni poklici.
Cigler Kralj je nato pojasnil dopolnitve prvega protikoronskega zakona, s katerimi želijo odpraviti nejastnosti, ki so se izkazale v praksi. Dejal je, da je njihov ključni cilj "ljudem olajšati to težko in nezavidljivo obdobj ter zajeti čim večje število ranljjivih in prizadetih skupin prebivalstva. Ljudem dajemo sporočilo, da v teh razmerah niso sami."
Najprej je napovedal novost začasnega denarnega nadomestila zaradi izgube zaposlitve v času epidemije. Gre za krizno nadomestilo za bresposelnost v višini 513 evrov bruto oziroma približno 400 evrov neto za tiste, ki niso upravičeni do rednega nadomestila po Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD). To pravico bodo lahko uveljavljali vsi, ki so imeli pogodbo o zaposlitvi sklenjeno pred epidemijo in se bodo v evidenci brezposelnih znašli med njo. Za ta ukrep, ki naj bi veljal v mesecih epidemije, imajo namenjene štiri milijone evrov, ocenjujejo pa, da bo do njega upravičenih približno 2500 ljudi. Cigler Kralj si seveda želi, da bi bilo takih oseb, ki bodo potrebovale to nadomestilo, čim manj.
Druge spremembe
Glede sezonskega dela, začasnih in občasnih del v kmetijstvu, je poudaril, da je to prostovoljno. Namenjeno pa je brezposelnim delavcev in delavcem na čakanju. Zaradi napotitve se pravice do nadomestila ali druge pravice ne zmanjšajo, če se pri opravljanju sezonskega dela zasluži do dodatnih 400 evrov.
Novost je tudi ta, da bodo solidarnostni dodatek prejeli tudi upravičenci do poklicnih pokojnin pod 700 evrov, izredni študenti, družinski pomočniki, starši otrok s posebnimi potrebami, prejemniki starševskega nadomestila pod minimalno plačo, veterani vojne za Slovenijo, ki imajo veteranski dodatek kot edini prejemek, trajno nezaposljivi invalidi, starši enega ali dveh otrok, ki prejemajo otroški dodatek, rejniki ter vojni invalidi, ki prejemajo družinski dodatek kot edini prejemek. V primeru prejemnikov otroškega dodatka, če niso višje kot v šestem dohodkovnem razredu, bo solidarnostni dodatek znašal 30 evrov za vsakega otroka.
Po navedbah Cigler Kralja so omilili tudi pogoje za uveljavljanje nadomestila plače. Do pomoči so upravičeni delodajalci, ki se jim bodo povprečni dohodki v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 zmanjšali za več kot 10 odstotkov. Prej je bil ta delež določen pri 10 odstotkih. Med upravičence so vključili tudi humanitarne in invalidske organizacije.
Spremembo so doživeli tudi samostojni podjetniki s skrajšanim delovnim časom zaradi starševstva. Kot ostali bodo tudi ti upravičeni do temeljnega dohodka in oprostitve plačila prispevkov, a v sorazmernem deležu.
Ne bo prevladal zakon ulice
Glede dogajanja v domu starejših občanov starejših občanov v Ljutomeru in morebitne zamenjave direktorja je pojasnil, da sam kot minister ne bo nikoli ravnal glede na mnenje ulice, govoric in anonimk. Obe plati zgodbe imata svojo težo, obstajajo pa tudi pravila in predpisi. Treba je upoštevati obe plati zgodbe. "Obveščen sem, da je v domu starejših v Ljutomeru socialna inšpekcija, ki opravlja preiskavo. Šele na podlagi konkretnih analiz in ugotovitev lahko kot minister v skladu s pristojnostmi ukrepam naprej," je še pojasnil.
