EU je lani izvozila okoli 31 milijonov ton odpadkov, ki so bili vredni 13,4 milijarde evrov. Glavna destinacija za evropski izvoz odpadkov je bila Turčija, v katero je bilo namenjenih okoli 11,4 milijona ton izvoza evropskih odpadkov.
Izvoz odpadkov 27 držav članic EU v nečlanice se je od leta 2004 po obsegu povečal za dve tretjini, v letu 2019 pa je glede na leto 2018 stagniral.
Med državami sprejemnicami Turčiji sledi Indija, ki je lani prejela skoraj 2,9 milijona ton odpadkov iz EU, za njo pa so Velika Britanija (1,9 milijona ton), Švica (1,6 milijona ton) in Norveška (1,5 milijona ton).
V zadnjih letih se je sicer močno povečal izvoz evropskih odpadkov v Indonezijo; od leta 2016, ko je bil izvoz pri 0,4 milijona ton, je do lani porasel na 1,3 milijona ton. Na drugi strani se je močno znižal izvoz na Kitajsko, in sicer je bil leta 2009 vrh dosežen pri 10,1 milijona ton, lani pa ga je bilo le še za 1,2 milijona ton.
EU odpadke tudi uvaža
Na drugi strani se uvoz odpadkov EU iz držav nečlanic zmanjšuje. Leta 2019 je uvoz znašal 16,7 milijona ton, kar je dva odstotka manj kot leta 2018 in šest odstotkov manj od leta 2004. Uvoženi odpadki so bili lani vredni 12,8 milijarde evrov.
Največ odpadkov je Unija lani uvozila iz Velike Britanije, in sicer štiri milijone ton. To glede na leto 2018 pomeni skoraj 12-odstotni padec in najnižjo raven od začetka zbiranja podatkov leta 2004.
Norveška je bila druga med največjimi uvoznicami; njen volumen je porasel za pet odstotkov na 3,1 milijona ton. Švica je sledila z 2,4 milijona ton (tri odstotke manj kot 2018), nato pa so se na lestvico uvrstile ZDA z 1,6 milijona ton (dva odstotka manj) in Rusija z 1,2 milijona ton (enoodstotna rast) odpadkov.
