Švedska je bila ena izmed redkih evropskih držav, ki se je odločila, da se ne bo poslužila drakonskih ukrepov v boju proti pandemiji novega koronavirusa. V tej 10-milijonski skandinavski državi so tako ostale odprte osnovne šole in vrtci, nekateri lokali in restavracije. A po tem, ko so zdravstvene oblasti danes oznanile, da je za posledicami okužbe s covidom-19 umrlo že 1.033 ljudi, je premier Stefan Lövfen priznal, da bodo morda potrebni strožji ukrepi, poroča ameriška tiskovna agencija Bloomberg.
Čeprav je število žrtev na Švedskem nizko, v primerjavi z denimo Italijo in Združenim kraljestvom, pa je mnogo višje od številk v sosednjih državah. Na Norveškem so doslej zabeležili 139 smrti, na Danskem 299 in na Finskem 64. Je pa število mrtvih manjše od Belgije, Švice in Nizozemske.
Švedska vlada je doslej zagovarjala stališče, da je prostovoljno distanciranje dolgoročno učinkovitejše od prisilnega, saj da gre za vzdržnejši model. A nasveti niso ustavili širjenja virusa med najranljivejše skupine. Tudi na Švedskem je namreč največ žrtev med ostarelimi, predvsem tistimi, ki živijo v domovih za starejše občane.
Skupina 22 akademikov je vlado zato javno pozvala, naj uvede ukrepe. "Zaprite šole in restavracije, kakor je to storila Finska. Vsi, ki delajo z ostarelimi morajo začeti nositi ustrezno zaščitno opremo. Začnite z množičnim testiranjem osebja, ki deluje s pacienti ter testirajte za protitelesa, zato da se lahko ozdravljeni vrnejo na delo," so zapisali v pismu, objavljenem v časopisu Dagens Nyheter.
Anders Tegnell, glavni epidemiolog švedske Agencije za javno zdravje, trdi, da švedski zdravstveni sistem deluje dobro in da še ni preobremenjen, kot v nekaterih drugih državah. Skupini 22 akademikov očita, da operirajo z napačnimi podatki in da očitno ne poznajo švedskega zdravstvenga sistema in strategije. Tegnell pravi, da bodo vztrajali pri načrtovani poti boja s koronavirusom.
