Vodja internistične prve pomoči Hugon Možina je sporočil, da so nekateri kronični bolniki predolgo čakali doma in so pomoč poiskali, ko so imeli že precej izrazito poslabšanje bolezni. Po njegovih besedah se je v tednu po začetku epidemije število bolnikov, ki so pri njih poiskali nujno pomoč, razpolovilo. Če običajno obravnavajo med 60 in 80 takšnih bolnikov na dan, so jih pred mesecem le 30.
V nadaljnjih tednih je število bolnikov naraščalo, tako da se zdaj bližajo običajnim številkam. "Zdaj smo zadovoljni, ker smo se na začetku bali, da bolni ljudje predolgo čakajo doma," je dejal in dodal, da zdaj bolniki, ki res potrebujejo internistično urgentno pomoč, saj jih boli v prsih, jih duši in so izgubili zavest, vseeno pridejo k njim. "Pri nekaterih kroničnih bolnikih opažamo, da so kar dolgo čakali doma in so prišli v precej izraziti obliki poslabšanja," je dejal.
Ni več prihodov nenujnih
Po njegovih besedah kolegi z splošne nujne medicinske pomoči poročajo o tem, da bolniki več ne prihajajo na urgenco zaradi stanj, ki niso nujna. Povedal je tudi, da so pričakovali več bolnikov, okuženih s koronavirusom, ki bi poiskali pomoč "pod sliko neke druge bolezni", torej s simptomi, ki niso značilni za covid-19. A so imeli le dva ali tri takšne primere. Tako ugotavlja, da tisti, ki imajo značilne težave covida-19, pridejo do pomoči na pravem mestu in jih pošljejo na infekcijsko kliniko.
V zadnjem času skladno z novimi usmeritvami več bolnikov testirajo na okužbo z novim koronavirusom. "To je bolj varno zaradi namestitve na oddelke, da tja ne bi zanesli bolezni," je dejal in opozoril, da se pri njih zdravijo zelo bolni in občutljivi bolniki, večinoma bolniki s pljučnico, sepso, hudim srčnim popuščanjem itd.
V nekaterih državah so sicer opazili, da v času epidemije obravnavajo manj bolnikom z infarktom, ker tisti z blažjim ne pridejo v bolnišnico. A Možina pravi, da pri njih ne beležijo tega upada.
