Znanstveniki priznavajo, da morajo še spoznati parazita, poimenovanega sars-cov-2. Pred dnevi smo poročali o ugotovitvah ameriškega inštituta za zdravje (NIH) v zvezni državi Montana. Po njihovih ugotovitvah lahko virus na površinah iz plastike ali nerjavečega jekla (torej tudi na kljukah) ostane tudi do dva oziroma tri dni.
Priznani nemški virolog Hendrik Streeck, ki z ekipo kolegov intenzivno proučuje mestece Gangelt v okraju Heinsberg - tako imenovani nemški Wuhan, je prišel na terenu do nekoliko drugačnih dognanj.
"Doslej še nismo zabeležili prenosa okužbe v trgovinah, restavracijah ali v frizerskih salonih," je presenetil Streeck v pogovorni oddaji Markus Lanz na televiziji ZDF. Večji izbruhi okužb so bili posledica druženja, bližnjih stikov v daljšem obdobju, je razložil direktor Inštituta za virologijo na univerzitetniki kliniki v Bonnu. Kot primer je navedel nogometno tekmo med Atalanto in Valencio v Bergamu, karneval v Gangeltu in smučarske zabave v avstrijskem Ischglu. V Heisenbergu so do petka potrdili okoli 1400 primerov okužbe, umrlo je 39 ljudi, skoraj 700 ljudi pa je že ozdravelo.
Streeck je zdaj z ekipo študentov medicine zastavil pionirsko raziskavo. V "laboratoriju na prostem" želijo ugotoviti, kako se virus širi in kako ga ustaviti. Sledili bodo reprezentativnemu vzorcu 1000 pacientov na območju Heinsberga, odšli bodo v šole, bolnišnice, jemali brise z različnih površin. V prvih dveh dneh so ljudem že postavili anketna vprašanja in dobili nekaj odgovorov, ki so po Streeckovem mnenju zelo zanimivi.
Opravili so tudi prve teste v stanovanjih, kjer je živelo več okuženih ljudi. Na površinah umivalnikov, na mobilnih telefonih in televizijskih daljincih, na kljukah in straniščnih školjkah so zaznali koronavirus. Vzeli so brise, toda iz teh brisov niso uspeli vzgojiti virusa v laboratoriju. "To pomeni, da smo zaznali RNA (ribonukleinsko kislino, ki je nosilec genetske informacije pri virusih) 'mrtvih' virusov," pravi Streeck. To potrjuje njegove predhodne raziskave, ki so nakazovale, da lahko, na primer, "kljuka na vratih postane vir okužbe le, če nekdo dejansko kihne v roko in se nato dotakne kljuke". Zatem mora, tako Streeck, druga oseba prijeti za kljuko in se z rokami dotakniti ust, nosu ali očesa. Virus namreč v naše telo vstopa skozi nosno, ustno ali očesno sluznico. Ključno vprašanje pa ostaja. Kako dolgo lahko ta "zlobni" virus preživi na trdih površinah, na primer na kljuki? Streeck upa, da bo to ugotovil že v naslednjih tednih, še prej pa upa, da bodo prišli do rezultatov, na podlagi katerih bodo lahko oblasti ukrepale.
