Sodišče je tako ugodilo tožbam, ki jih je proti tem trem državam konec leta 2017 vložila Evropska komisija. Kot je v razsodbi še navedlo sodišče, se te države ne morejo sklicevati niti na svoje obveznosti v zvezi z vzdrževanjem javnega reda in miru ter zagotavljanjem notranje varnosti niti na domnevno nedelovanje premestitvenega mehanizma, da bi se izognile izvajanju mehanizma za premestitev, piše v sporočilu za javnost sodišča.
Sodišče je ugotovilo, da te tri države niso izpolnile obveznosti iz sklepa Sveta EU za obvezno premestitev 120.000 prosilcev za mednarodno zaščito iz Grčije in Italije v preostale države članice unije. Poleg tega je ugotovilo, da Poljska in Češka nista izpolnili niti svojih obveznosti na podlagi prejšnjega sklepa, ki ga je Svet sprejel za prostovoljno premestitev 40.000 prosilcev za mednarodno zaščito iz Grčije in Italije v preostale članice EU. Madžarske ukrepi za premestitev iz tega sklepa niso zavezovali.
Sodišče je zavrnilo trditev Poljske, Češke in Madžarske, da tožbe Evropske komisije niso dopustne, ker po izteku obdobja uporabe sklepov o premestitvi 17. in 26. septembra 2017 ne morejo več odpraviti neizpolnitev obveznosti.
Niso sprejeli njihovih argumentov
Poljska in Madžarska sta tudi trdili, da sklepov o premestitvi upravičeno ne uporabljata na podlagi 72. člena pogodbe o EU, ker morata izpolnjevati obveznosti v zvezi z vzdrževanjem javnega reda in miru ter zagotavljanjem notranje varnosti. Sodišče je odločilo, da ta člen državam članicam ne daje pooblastila za odstopanje od določb prava unije zgolj s sklicevanjem na interese vzdrževanja javnega reda in miru ter zagotavljanja notranje varnosti, ampak jim nalaga, da dokažejo, da je treba za izvajanje teh obveznosti uporabiti odstopanje, določeno v tem členu. V tem okviru je sodišče poudarilo, da je treba na podlagi sklepov o premestitvi nacionalno varnost in javni red upoštevati v celotnem postopku premestitve do dejanske predaje prosilca za mednarodno zaščito.
Sodišče tudi ni sprejelo argumenta Češke o nedelovanju premestitvenega mehanizma. Med drugim je opozorilo, da sta bila sklepa o premestitvi za Češko zavezujoča, zato bi morala izpolniti obveznosti, ki iz njih izhajajo, ne glede na to, ali je Grčiji in Italiji zagotovila druge vrste pomoči.
Sodišče ni opredelilo morebitne kazni. Evropska komisija bi se morala za to znova obrniti na sodišče in zahtevati finančne sankcije, nato bi sodišče izračunalo kazen. Pri tem bi sodišče upoštevalo trajanje in težo prekrška, pa tudi gospodarski položaj države.
