V katarski prestolnici sta dogovor pred približno 300 povabljenimi gosti podpisala glavni ameriški pogajalec Zalmay Khalilzad in politični vodja talibanov Abdul Gani Baradar. Na slovesnosti so bili prisotni tudi ameriški zunanji minister Mike Pompeo in voditelji talibanov.
Dogovor predvideva umik ameriških vojakov iz Afganistana. ZDA naj bi sprva v 135 dneh zmanjšale število svojih vojakov s približno 12.000 na 8600, če se bodo talibani držali danes podpisanega, pa se bodo ZDA in njene partnerice v roku 14 mesecih popolnoma umaknile iz države.
Afganistan ne sme postati varno zatočišče za teroriste
V zameno morajo talibani zagotoviti, da država ne bo postala varno zatočišče za teroriste. Niti Al Kaidi niti katerikoli drugi skrajni skupini ne smejo dovoliti delovanja na območjih pod njihovim nadzorom. Poleg tega morajo začeti mirovne pogovore z vlado v Kabulu.
Pričakovani dolgotrajni pogovori
Dejanski mirovni pogovori za Afganistan se tako z današnjim podpisom šele začenjajo - kot predvideva dogovor, naj bi talibani in vlada za mizo prvič sedli 10. marca, najverjetneje v Oslu. Glede na ocene poznavalcev bodo pogovori dolgi in kompleksni, do dosege dogovora pa bi lahko minilo še najmanj leto dni.
Prav tako do 10. marca naj bi strani glede na dogovor tudi izmenjali več tisoč zapornikov. V okviru ukrepa, namenjenega gradnji zaupanja, bodo iz afganistanskih zaporov izpustili do 5000 talibanskih zapornikov, talibani pa naj bi osvobodili približno tisoč pripadnikov afganistanskih sil.
Pompeo je v Dohi pozval talibane, naj uresničijo svoje zaveze o pretrganju vezi z džihadističnimi skupinami. "Vem, da bo obstajala skušnjava razglasitve zmage, a zmaga bo za Afganistance dosežena šele, ko bodo lahko živeli v miru in blaginji," je dejal.
Ameriški obrambni minister Mark Esper je medtem posvaril talibane, da bodo izgubili možnost odločanja o prihodnosti svoje države za isto mizo z drugimi Afganistanci, če ne bodo spoštovali svojih obljub. "ZDA ne bodo oklevale z razveljavitvijo dogovora," je dejal v Kabulu, kjer se je udeležil podpisa skupne izjave z afganistansko vlado.
September 2001
ZDA so napade na Afganistan sprožile nekaj tednov po terorističnih napadih septembra 2001, ki jih je izvedla Al Kaida s sedežev prav v Afganistanu. Talibane so zrušili z oblasti, a so kmalu začeli napade na novo afganistansko vlado pod vodstvom Hamida Karzaja. Ameriški predsednik Donald Trump je obljubil končanje konflikta, v katerem je življenje izgubilo več kot 2400 ameriških vojakov.
Pogovori v katarski Dohi med ZDA in talibani so se začeli sredi leta 2018, ki je bilo po podatkih Združenih narodov najusodnejše leto za civiliste v Afganistanu. Trump jih je septembra lani po smrti ameriškega vojaka, ki je bil med 12 smrtnimi žrtvami napada v Kabulu, nenadoma prekinil. Decembra lani so se v Dohi pogovori nadaljevali, a so jih spet prekinili po napadu talibanov v bližini največjega ameriškega letalskega oporišča Bagram v Afganistanu.
Sledil je preboj 22. februarja letos, ko so talibani, ameriška vojska in afganistanske varnostne sile dosegli dogovor o zmanjšanju nasilja za teden dni, kar je odprlo pot podpisu dogovora med Washingtonom in talibani. V zadnjem tednu pred današnjim podpisom je dejansko prišlo do bistvenega upada napadov talibanov v državi.
