Preiskave umora nekdanjega švedskega predsednika vlade Olofa Palmeja, ki ga je 28. februarja 1986 v središču švedske prestolnice Stockholm ustrelil neznanec, niso nikoli zaključili, pretresljiv dogodek pa je pustil močan pečat v domači javnosti. Priljubljeni Palme se je tistega usodnega dne skupaj s soprogo Lisbeth iz kinodvorane peš vračal domov, ko se jima je približal neznanec in začel streljati. Lisbeth je napad preživela. V povezavi z umorom so pozneje aretirali švedskega kriminalca Christerja Petterssona in ga tudi obsodili, a so sodbo pozneje razveljavili, umor pa je ostal nerazrešen.
Umor ali morda celo atentat je takrat povsem šokiral to skandinavsko državo, hkrati pa je omajal splošno sprejeto sliko Švedske kot države, ki je tako varna in mirna, da se lahko najvišji politiki v javnosti pojavljajo povsem brez zaščite varnostnih služb.
Kdo je bil Olof Palme?
Palme je bil predsednik švedske Socialdemokratske stranke, v dveh mandatih pa je bil predsednik švedske vlade. Bil je izjemen govorec in nenadkriljiv nasprotnik v debatah, zaradi česar so nekateri njegov način razpravljanja označili za aroganten ali celo agresiven. V pogovorih je bil zelo odkrit, zato se je s številnimi sogovorniki pogosto znašel v sporu. Bil je tudi velik nasprotnik ameriške vojne v Vietnamu, mnogi pa mu očitajo, da se je iz aristokrata prelevil v socialista, kar mu spet drugi štejejo v veliko prednost. Zaradi svoje narave je imel močan učinek na čustva državljanov. Na levici je bil izjemno priljubljen, a ga je večina liberalcev in konservativcev naravnost sovražila. Uvedel je številne politike, ki so na Švedskem danes sinonim za socialno državo. Uvedel je plačan starševski dopust, univerzalen sistem otroškega varstva, ki ga financira država, ter uvedel pravico do brezplačnega splava. Usodnega večera, ko je umrl, se je na ulicah Stockholma zbralo na tisoče Švedov, ki so prizorišče njegove smrti prekrili z rdečimi vrtnicami, simbolom švedske Socialdemokratske stranke.
Pred rešitvijo?
Da želi do sredine leta 2020 javnosti predstaviti odgovore na skrivnost, ki švedsko javnost bega 34 let, je včeraj na švedski javni televiziji SVT dejal glavni tožilec v zadevi Krister Petersson (podobnost imena z nekdanjim glavnim osumljencem, ki je medtem že umrl, je zgolj naključna). Dodal je še, da je optimističen, da bo lahko »nazorno pokazal, kaj se je zgodilo in kdo je za umor odgovoren. Trdno smo delali in imamo sledi, v katere močno verjamemo.« »Po mojem mnenju, da,« je odgovoril na vprašanje, ali so v preiskavi blizu točke, ko bo primer razrešen. Ni pa želel razkriti imena morebitnega osumljenca ali natančnega datuma vložitve obtožnice, je pa potrdil, da bo primer zaključen. Njegova včerajšnja izjava je na Švedskem dvignila veliko prahu, pri čemer se eni sprašujejo, kako je mogoče, da bodo primer, s katerim se ukvarjajo več kot tri desetletja, nenadoma razrešili, spet drugi pa izkazujejo zadovoljstvo, da bodo to perečo temo končno lahko pospravili na smetišče zgodovine.
