Statistika pa ni tako bleščeča, če zajamemo vse vrste transporta: lani sta umrla en voznik avtomobila in dva motorista, kar pa je vseeno najmanj do zdaj. Trije ljudje so umrli tudi leta 2016.
Lani je bilo v prometu v Helsinkih poškodovanih več kot 400 ljudi, od tega 80 pešcev. Statistika ne odraža verodostojno stanja, saj številne lažje poškodbe niso bile prijavljene policiji.
Število smrtnih žrtev v prometu v Helsinkih je v zadnjih nekaj desetletjih znatno. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja in na začetku devetdesetih je vsako leto umrlo od 20 do 30 ljudi. V prejšnjem desetletju je v finski prestolnici v prometu povprečno umrlo sedem ljudi. Večina smrtnih žrtev je skoraj vsako leto bila pešcev. V tem pogledu je bilo najslabše leto 1965 – v prometu je umrlo 84 ljudi.
Pristojni ocenjujejo, da je za izboljšanje številk zaslužnih več dejavnikov. Varnost v prometu je večja zaradi boljše infrastrukture, nadzora prometa, varnostne opreme avtomobilov, razvoja varnostnih ukrepov in tehnologije ter napredka reševalnih služb. Tu pa so tudi nove omejitev hitrosti.
Nove omejitve
Helsinški mestni veljaki so se leta 2018 odločili, da znižajo največje dovoljene hitrosti, kar je v veljavo prišlo lani. V središču mesta in na stanovanjskih območjih je tako največja dovoljena hitrost 30 kilometrov na uro, v notranjosti mesta je omejena na 40 kilometrov na uro ter na 50 kilometrov na uro na glavnih cestah in v predmestjih. Namestiti nameravajo tudi 70 dodatnih varnostnih kamer ter povečati varnost na najbolj nevarnih prehodih za pešce.
V Agenciji za varnost prometa so ob tem zapisali, da "raziskave iz tujine kažejo, da bi s splošnim znižanjem povprečnih hitrosti za en kilometer na uro znotraj naselij, zmanjšali število mrtvih in hudo poškodovanih za štiri odstotke".
