Novoizvoljeni hrvaški predsednik Zoran Milanović je v prvem velikem intervjuju po zmagi na predsedniških volitvah za televizijo Nova TV ponovil, da bi Slovenija morala biti strateški partner Hrvaške. Na vprašanje, kako to doseči glede na odprta vprašanja in odločna stališča Slovenije, pa je odgovoril, da s potrpežljivostjo.
"Slovenijo vidim kot našo naravno najbližjo partnerko in zaveznico. Prepričan sem, da podobno menijo tudi mnogi v Sloveniji. To, kar nas obremenjuje, ni nič v primerjavi s problemi, ki jih imamo sami s seboj in z nekaterimi drugimi državami," je Milanović dejal v četrtkovem večernem pogovoru za hrvaško komercialno televizijo.
Ocenil je, da so odnosi s Slovenijo kljub sporu o meji "skoraj optimalni". Na novinarsko vprašanje, ali razmišlja o moratoriju, da bi spor uredile prihodnje generacije, ker Ljubljana ne bo odstopila od svojih stališč, je odgovoril, da moratorij praktično že obstaja in ga ni potrebno formalizirati.
V tem kontekstu je omenil na spor o meji med Portugalsko in Španijo v Estramaduri, ki se vleče še iz časov Napoleona. Gre za ozemlje velikosti otoka Rab, ki pripada Španiji, Portugalska pa tega ne priznava, je spomnil. O tem ne ve nihče nič, razen študentov mednarodnega prava. "Želim povedati, da so to zadeve, s katerimi se lahko živi," je dejal Milanović.
Zgolj najožji državni in vojaški vrh
Po Milanovićevi izvolitvi za predsednika so hrvaški politični analitiki napovedali njegovo skorajšnje srečanje s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem. Ta je tudi dejal, da je že sprejel povabilo na njegovo inavguracijo. Milanović pa je za Novo TV dejal, da na inavguraciji ne bo gostov iz tujine.
Slovesnost ob inavguraciji bo, kot je napovedal, potekala v uradu hrvaškega predsednika na Pantovčaku, na njej pa bo navzoč zgolj najožji državni in vojaški vrh, ki vključuje dosedanjo predsednico države Kolindo Grabar-Kitarović, predsednike hrvaškega ustavnega in vrhovnega sodišča, parlamenta in vlade ter generalštaba hrvaške vojske. Omenil je tudi člane svojega volilnega štaba in soprogo.
Na vprašanje, kaj, če si bo kateri od predsednikov sosednjih držav želel priti na inavguracijo, je odgovoril, da to ne bo možno. Pri tem je omenil, da v Sloveniji predsednik države priseže v parlamentu, kar bi bilo po njegovem mnenju možno tudi na Hrvaškem, a se je odločil za svoj urad, ki predstavlja predsednikovo delovno okolje.
Kot so na Twitterju napovedali Milanovićevi sodelavci, bo inavguracija 18. februarja, ko tudi poteče petletni predsedniški mandat Grabar-Kitarovićevi.
Zagotovo ne Bruselj
Nekdanji hrvaški premier in predsednik SDP se še ni odločil, v katero državo bo kot predsednik odšel na svoj prvi zunanjepolitični obisk. "Ni nujno, da bo to katera od držav z območja bivše Jugoslavije. Zagotovo pa ne bo Bruselj," je zatrdil.
Med drugim je napovedal, da se bo odzval povabilu ruskega predsednika Vladimirja Putina na tradicionalno majsko vojaško parado ob dnevu zmage v Moskvi. "Ne podpiram ruske aneksije Krima, a to ne pomeni, da si ne bom prizadeval za dobre odnose z Rusijo," je dejal.
Napovedal je še, da bo spodbudil umik hrvaških vojakov iz Afganistana. Meni, da Hrvaška potrebuje vojaška letala in predlaga, da bi jih nabavili v neposrednih pogovorih z Washingtonom. Poudaril je, da ne lobira za ZDA, vendar so neposredna pogajanja enostavnejša rešitev kot zapleten postopek mednarodnega razpisa. Ocenil je tudi, da je za Hrvaško še bolj kot vojaška letala pomembna nabava vojaških ladij, saj je morje najdragocenejši vir Hrvaške.
