Finančni mehanizem za trgovanje z Iranom, ki so ga januarja letos vzpostravile Francija, Združeno kraljestvo in Nemčija, predvideva, da za trgovanje z Iranom ne bi več uporabljali ameriškega dolarja, s tem pa bi zaobšli stroge sankcije, ki jih je zoper trgovanje s to državo sprejela ZDA. Zdaj so se mu pridružile še Belgija, Danska, Finska, Nizozemska, Norveška in Švedska. Odločitev so države v skupni izjavi za javnost razkrile včeraj.
Instex s sedežem v Parizu deluje kot klirinška hiša, ki Iranu omogoča, da kljub sankcijam še naprej prodaja nafto ter v zameno uvaža druge izdelke ali storitve. Transakcije v okviru tega mehanizma sicer zaenkrat še niso mogoče. Pridružitev šestih novih držav so že pozdravile ustanovne članice, ki so v izjavi za javnost dejale, da to »dodatno krepi mehanizem Instex in dokazuje evropska prizadevanja za olajšanje zakonitega trgovanja med Evropo in Iranom« ter predstavlja »jasen izraz naše nadaljnje zavezanosti« k ohranitvi leta 2015 sprejetega mednarodnega dogovora o iranskem jedrskem programu. Iran so še pozvale, da brez odlašanja začne v celoti izpolnjevati svoje zaveze iz jedrskega dogovora. Iran mora v skladu z dogovorom svoj jedrski program omejiti na raven, ki bo omogočala le uporabo v civilne namene. Od uvedbe ameriških sankcij Iran tega dogovora domnevno ne spoštuje več.
Julija letos je sodelovanje v mehanizmu napovedal tudi slovenski zunanji minister Miro Cerar, po neuradnih informacijah pa naj bi sodelovanje takrat poleg Belgije, Finske, Nizozemske in Švedske, ki so se zdaj tudi uradno pridružile, napovedali tudi Avstrija in Španija.
Množični protesti
Spomnimo, ZDA so leta 2018 enostransko izstopile iz jedrskega dogovora in zoper Iran ponovno uvedle stroge sankcije. Iran, ki se od uvedbe sankcij sooča s hudo gospodarsko krizo, v zadnjem času sicer pretresajo množični protesti, ki so prejšnji teden izbruhnili po vsej državi in so posledica kar 200-odstotnega povišanja cen goriva. V protestih je uradno umrlo najmanj pet ljudi, a je resnična številna najverjetneje precej višja. Po navedbah neprofitne organizacije Amnesty International je ob nasilnem zatrtju protestov umrlo najmanj 161 protestnikov.
Evropska unija je iranske oblasti že pozvala k »čim večji zadržanosti« pri posredovanju v protestih, a so se iz Teherana odzvali z besedami, naj se Evropska unija ne vmešava v njihove »notranje zadeve,« temveč se raje osredotoči na izpolnjevanje obljub, ki jih je dala v okviru jedrskega dogovora. Iranske oblasti so sicer dejale, da jim je po »izgredih,« ki so jih podprli njihovi sovražniki ZDA, Izrael in Saudova Arabija, že uspelo vzpostaviti mir.
