"Povsem stojim za tem, da sem sprožil vprašanja, saj sem prepričan, da je glede na to, s čim se soočamo, neodgovorno, da že dve leti govorimo o finančnih in tehničnih zadevah," je poudaril na skupni novinarski konferenci s Stoltenbergom. Med vprašanji, ki ostajajo nerešena, je izpostavil odnose z Rusijo, vprašanje Turčije in mir v Evropi.
Generalni sekretar Nata je ob tem poudaril, da so kljub nesoglasjem v zavezništvu "temelji Nata močni". "Še naprej se bomo prilagajali in modernizirali, poleg tega bomo skupaj pogledali, kako lahko še bolj okrepimo politično vlogo Nata," je dejal.
Brez posvetovanja
Macron je v nedavnem pogovoru za britanski tednik Economist ocenil, da je Nato "možgansko mrtev", ker se ne ZDA ne Turčija nista z evropskimi zaveznicami posvetovali glede nedavne turške ofenzive na severu Sirije. V ostalih članicah Nata so ocene francoskega predsednika označili za pretirane, vendar je po drugi strani odprl razpravo o reformiranju zavezništva.
Francoski predsednik se je po današnjem srečanju s Stoltenbergom zavzel tudi, da bi evropske države sodelovale v pogajanjih o novem dogovoru o omejevanju jedrskih raket srednjega dosega, potem ko je poleti propadla tovrstna pogodba med ZDA in Rusijo INF. "Dogovor, ki bi nasledil INF, (...) mora vključevati tudi Evropejce," je poudaril Macron. Zavzel se je še za dialog z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Nova porazdelitev
Generalni sekretar zavezništva je danes v Parizu povedal še, da je 29 držav članic v sredo doseglo dogovor o novi porazdelitvi bremena za financiranje Nata. "ZDA bodo plačale manj, Nemčija več," je pojasnil in dodal da bo njun prispevek enak. Preostanek bodo porazdelili med vse druge članice.
Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa bosta ZDA in Nemčija od leta 2021 dalje za skupne izdatke zavezništva prispevali po 16,35 odstotka.
Nemčija trenutno prispeva 14,8 odstotka, kar letos pomeni 313 milijonov evrov od 2,12 milijarde evrov. Po novem bo predvidoma letno namenila 33 milijonov evrov več. ZDA trenutno prispevajo 22,1 odstotka, kar letos pomeni skoraj 470 milijonov evrov in bodo po novem ključu razdelitve bremen prispevale 120 milijonov manj.
Stoltenberg se je v Parizu mudil zgolj nekaj dni pred vrhom zavezništva v Londonu, s katerim bodo prihodnji teden obeležili 70. obletnico ustanovitve organizacije. Tam bo ena od glavnih tem verjetno tudi reformiranje zavezništva, razpravo o katerem je s svojo izjavo sprožil Macron.
