Spopadi, ki so se začeli včeraj popoldan tudi ponoči niso ponehali. Turška vojska z zavezniki iz vrst sirskih upornikov je pritisnila predvsem na mejnem prehodu pri sirskem mestu Tal Abjad. Tam jim je tudi uspel edini potrjeni premik preko meje. Zasedli so nekaj vasic okoli mesta – turški viri poročajo o šestih, kurdski pa zaenkrat o treh.
Turška vojska in zavezniške milice napredujejo ob zračni in topniški podpori. Ta je sinoči uničila tudi vodno zajetje Alouk, ki je največje zajetje pitne vode v tem delu Sirije. Na drugi strani Sirske demokratične sile – skupek milic pod vodstvom kurdske YPG – ki so se doslej pri svojem boju proti Islamski državi zanašale na zračno podporo mednarodne koalicije pod vodstvom Združenih držav Amerike, te podpore nimajo. Kljub temu po prvem dnevu nečesa, kar se razvija v novo vojno, niso utrpeli večjih zemeljskih izgub.
Uradnega poročila o smrtnih žrtvah zaenkrat še ni. Kurdski viri poročajo o vsaj desetih mrtvih civilistih, ranjenih naj bi bilo še mnogo več. Med žrtvami so tudi otroci. Turška stran prav tako poroča o smrtnih žrtvah med civilisti, ki bi naj bile posledica kurdskega obstreljevanja turških vasi preko meje. Navedbe še niso bile neodvisno potrjene. Iz območij, ki jih obstreljuje turška vojska je sicer pobegnilo že najmanj 60.000 ljudi.
Mobilizacija na kurdski strani se nadaljuje
Mobilizacija na turški strani se je zaključila že včeraj, ko je turška vojska do meje pripeljala neznano število rekrutov iz okolice sirskega Idliba, kjer se zadržujejo še zadnji ostanki sirskih upornikov proti Damasku. Turčija ima po okolici Idliba razporejenih več opazovalnih točk, prav tako pa je zelo verjetno, da Ankara finančno in z opremo podpira uporniške milice, združene pod imenom Svobodna sirska vojska.
- Turške čete in oklepniki se zbirajo na meji s Sirijo, invazija neizbežna
- Turčija začela z obstreljevanjem kurdskih pozicij v Siriji, že žrtve med civilisti
Mobilizacija na strani sirskih prebivalcev pa medtem pospešeno poteka. Sirske demokratične sile so namreč sestavljene iz mnogih avtonomnih enot, ki so organizirane po mestih in pokrajinah. Zato iz ure v uro na bojišča ob meji kapljajo novi borci in borke. Danes so tako k orožju stopile denimo sile sirskih kristjanov iz mesta Derik, sile pa bo na bojišča napotil tudi vojaški svet mesta Al Hol.
Islamska država načrtuje izpustitev 70.000 internirancev
V Al Holu se sicer nahaja največji varovan kamp za osebe preseljene iz območij, ki jih je še pred nekaj leti nadzorovala Islamska država. V kampu se nahaja več kot 70.000 ljudi, nekateri so tudi nekdanji pripadniki teroristične organizacije. Varnostniki opozarjajo, da je prišlo do občutnega porasta radikalizacije med mladimi v kampu. Po poročanju portala Business Insider naj bi bil med zahodnimi obveščevalnimi agenti in kurdskimi upravniki zapora prisoten utemeljen strah, da Islamska država načrtuje organiziran napad na varnostnike tako znotraj kot zunaj kampa in izpustitev več deset tisoč potencialno nevarnih posameznikov na prostost.
ZDA in Rusija proti obsojanju Turčije
Še vedno se pojavljajo ugibanja o tem, ali bodo ameriški vojaki resnično zapustili Sirijo, saj so se zaenkrat le pomaknili bolj v zaledje. Pritisk ameriških kongresnikov tako demokratske kot republikanske pripadnosti na Belo hišo je čedalje večji. A vse kaže, da je politika v ozadju mnogo bolj zapletena. Pred nekaj minutami se je namreč brez dokumenta zaključilo izredno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Z resolucijo, ki bi »obsodila« turško invazijo na Sirijo se naj namreč ne bi strinjali siceršnji politični nasprotnici – Združene države Amerike in Rusija. Slednja skuša za pogajalsko mizo spraviti predstavnike kurdskih voditeljev in sirske vlade. A zaenkrat se Damask s Kurdi še ni pripravljen pogovarjati. Resolucijo so sicer predlagale Francija, Nemčija, Belgija, Združeno kraljestvo in Poljska.
Že pred tem pa je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan z grožnjo odgovoril na kritike iz evropskih držav. Če bodo te preveč glasne, bo iz Turčije izpustil slabe štiri milijone beguncev, ki jih zdaj zapirajo v zasilnih begunskih kampih. Turško zadrževanje beguncev je del dogovora, ki ga je Evropska unija leta 2016 dosegla z Ankaro, v zameno za več milijonsko plačilo. To je najbrž tudi razlog, zakaj je Madžarska kot edini članica blokirala izjavo, v kateri je Evropska unija hotela Turčijo opozoriti pred invazijo.
