Ko je ameriški predsednik Donald Trump v nedeljo zaukazal umik ameriških sil s severa Sirije, so bili presenečeni prav vsi. Danes je jasno, da najbrž celo Turčija. Turška vojska namreč do tega trenutka ni bila pripravljena na napad. Svoje sile je tri dni kopičila na več točkah ob sirski meji. Mobilizacijo izvajajo tudi kurdske sile na drugi strani meje.
Napad se je začel z zračnim obstreljevanjem kurdskih pozicij pri mestu Sari Kani na severovzhodu Sirije, blizu meje z Irakom. Invazijo je na tviterju oznanil turški predsednik Erdogan. "Turške oborožene sile in sirska narodna vojska so začele operacijo Izvir miru na severu Sirije," je zapisal. Po poročanju lokalnih medijev iz mesta bežijo trume civilistov.
Turška državna radiotelevizija TRT je poročala, da je turška vojska napadla pet oporišč kurdske milice v mestu Ras al Ain na severovzhodu Sirije in ob meji s Turčijo. Objavila je tudi posnetke turških vojaških letal F16, ki so poletela iz vojaške baze v Diyarbakirju na jugovzhodu Turčije. RIC (Rojava Information Center) poroča, da je v turških napadov umrlo pet civilistov, devet jih je ranjenih. Organizacija Sirski observatorij za človekove pravice pa je sporočila, da z območja mesta Ras al Ain in vasi Tal Abjad zaradi turških napadov beži na tisoče ljudi.
V Raki napad Islamske države
Ponoči so se na ulicah Rake – mesta na severovzhodu Sirije, ki je nekdaj služilo kot prestolnica Islamske države – ponovno zaslišali strašljivi zvoki. Streli in eksplozije. Stavbo v centru mesta, ki je služila kot sedež obveščevalcev z vrst Sirskih demokratičnih sil (SDF), je napadlo več oboroženih posameznikov. Po poročanju lokalnih medijev se je vsaj eden na koncu razstrelil. Odgovornost za napad je že prevzela Islamska država.
Osvobajanje Rake (leta 2017) izpod nadzora Islamske države ni bilo lahko opravilo. Hudi spopadi med SDF na eni in Islamsko državo na drugi strani so trajali dobre štiri mesece. V bitkah je življenja izgubilo več kot 1.500 civilistov, nekaj sto borcev SDF in več kot tisoč borcev Islamske države. Uničene je bilo 80 odstokov mestne infrastrukture, več deset tisoč prebivalcev je moralo zapustiti domove.
Ni torej nenavadno, da se v mestu in njegovi neposredni okolici še vedno skrivajo številni islamistični borci, ki izkoristijo vsako šibkost svojih nasprotnikov. Ti so sedaj oslabljeni, saj kurdske oblasti mobilizacijo za obljubljeno vojno na severu izvajajo predvsem med kurdskimi borci v SDF, ki so sedaj nameščeni na južnejših ozemljih, tudi v Raki.
Turčija sile kopiči ob meji, na drugi strani splošna mobilizacija kurdskega prebivalstva
Sinoči je Avtonomna administracija severne in vzhodne Sirije, politična oblast na teh območjih, razglasila tridnevno splošno mobilizacijo ter pozvala vse prebivalce, da se premaknejo bližje meji s Tručijo in pomagajo pri uporu proti invaziji.
Ta bo velikih razsežnosti. Turčija je namreč tri dni na meji pospešeno kopičila vojaško opremo, turške vojake in raznorazne milice, ki naj bi jih mobilizirali z Idliba in okolice, kjer je živ še zadnji žep sirske opozicije. Med mobiliziranimi milicami naj bi bile tudi številne islamistične, denimo Hajat Tahrir al Šam oziroma nekdanja Fronta al Nusra.
Na pozive k mobilizaciji so se množično odzvali tako borci SDF, ki z juga prihajajo na sever, kot tudi civilisti, ki se udeležujejo številnih protestov po mestih v bližini meje s Turčijo. Še več jih sicer beži na varno, saj se jim ob premiku velikanske turške vojske ne piše nič dobrega. Na južni strani meje trenutno vlada previdno zatišje. "Situacija tukaj je mirna. A vsi smo pripravljeni na to, kar nam grozi," je za lokalni medij Rojava Information Center dejala kurdska aktivistka Hemrin Selah.
Mednarodna skupnost pozvala k prekinitvi načrtovane invazije
Kljub temu, da je ameriški predsednik zaukazal umik ameriških vojakov z ozemelj ob meji, se z njegovo odločitvijo ne strinja praktično nihče v ameriškem kongresu. Trumpov tesen zaveznik v senatu Lindsey Graham je sinoči denimo tvitnil, da Turčija nima "zelene luči" za invazijo. "V kongresu obstaja množično nasprotovanje, ki ga morate razumeti kot rdečo linijo, ki je ne smete prestopiti," je zapisal.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je danes Turčijo pozval, naj nemudoma ustavi vojaško operacijo proti kurdski milici. Ankaro v Evropskem parlamentu opozoril, da unija ne bo pomagala financirati tako imenovanega "varnostnega območje," ki naj bi ga operacija vzpostavila vzdolž sirske meje. "Ne pričakujte, da bo Evropska unija plačala za to," je dejal Juncker in Turčiji posredno zagrozil z ustavitvijo plačil EU, ki jih Ankara trenutno prejema za sprejem sirskih beguncev. "Ta vojaška akcija ne prinaša dobrih rezultatov. In na to moramo opozoriti turške prijatelje," je dejal Juncker ter poudaril, da je politična rešitev edini način za konec sirskega konflikta, navaja STA.
Zveza Nato je medtem pozvala Turčijo k zadržanosti. "Pomembno je, da se izognemo dejanjem, ki bi lahko dodatno destabilizirala regijo, stopnjevala napetosti in ljudem povzročila še več trpljenja," je ob uradnem obisku v Rimu dejal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Dodal je, da od Turčije pričakuje zadržanost in da je prepričan, da bodo njene operacije na severu Sirije omejene. Napovedal je še, da bo o tem v petek govoril s turškim predsednikom Erdoganom.
Predsedujoči Varnostnemu svetu ZN, južnoafriški veleposlanik pri ZN Jerry Matthews Matjila, je apeliral na Turčijo, naj "zaščiti civiliste". Za spremljanje humanitarnih razmer v Siriji so določene Belgija, Nemčija in Kuvajt, zato je na njih, da skličejo izredno zasedanje VS, je dejal. Po navedbah diplomatov se bo VS ZN sestal v četrtek.
Proti Truški vojaški akciji so se izrekli tudi v Iranu. Zunanje ministrstvo je v včerajšnji izjavi Tručijo pozvalo k umiritvi strasti in jih opozorilo, da vojaška agresija ne bo rešila težav z obrambo Turške meje. Ob tem je iranska diplomacija obsodila tudi prisotnost Združenih držav Amerike na sirskih ozemljih. To je označila za nelegalno, a umik ameriških sil bi se moral zgoditi že prej in ne sedaj, so še zapisali. Iranski predsednik Hasan Rohani je medtem dejal, da Turčijo sicer res lahko skrbi za varnost na meji, a da naj bo ta skrb naslovljena preudarno. "Turško vlado pozivamo, naj premisli svojo odločitev o vojaški operaciji in jo pozivamo k previdnosti in potrpežljivosti," je dejal Rohani. Ob tem je opozoril, da resnična nevarnost v Siriji ni "vzhodno od Evfrata", pač pa v okolici Idliba, kjer nadzor še vedno držijo uporniške skupine.
Kurdska prizadevanja je podprl tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se je danes sestal s tiskovno predstavnico SDF. "Pariz je izjemno zaskrbljen zaradi priprav turške vojske na vojaško operacijo v Siriji," so sporočili iz njegovega urada.
Sirske oblasti ostro nad Turčijo, Kurde pozvale, naj se "vrnejo k pameti"
Na zaostreno situacijo se je končno odzval tudi Damask. Sirske oblasti so ostro obsodile turške namere. "Sirska vojska se bo soočila s turško agresijo na vse legitimne načine, če bo [Turčija] kršila nedotakljivost, suverenost in teritorialno celovitost Sirije," so zapisali. Ob tem so izrazili pripravljenost na dogovor s Kurdi, ki so jih označili za "izgubljene otroke", če se bodo ti "vrnili k pameti".
K pogovorom med stranema, ki doslej v državljanski vojni nista bili v odprtem sporu, je pozvala tudi Moskva. Vodstvo SDF naj bi poziv pozdravilo in Moskvo pozvalo k mediaciji, poročajo nekateri sirski mediji.
Sirske oblasti so s kurdskimi voditelji sicer že večkrat načele pogovore, a so ti doslej vedno propadli, saj Kurdi zavračajo razorožitev svojih milic, kar je ena izmed glavnih zahtev Damaska.
V bojih za osvoboditev sirskih ozemelj izpod jarma Islamske države je doslej umrlo več kot 11.000 kurdskih bork in borcev.
Kurdske sile v Siriji ustavile boj proti borcem IS
Sirske demokratične sile (SDF), ki jih sestavljajo v glavnem kurdske enote in ki nadzorujejo obsežna območja na severovzhodu Sirije, so po začetku turške ofenzive proti kurdskim milicam YPG na severu Sirije danes ustavile boj proti borcem skrajne sunitske skupine Islamska država. Kurdske sile in milice so v Siriji pomemben partner ZDA v boju proti IS. Turčija kurdske sile označuje za teroriste in jih želi pregnati z območja ob meji ter vzpostaviti varovano območje, kamor bi preselili do dva milijona sirskih beguncev, ki so sedaj v Turčiji.
