Medtem ko so na zahodu večinoma ljudje združitev doživljali kot opazovalci, je bil vzhodni del tisti, ki se je moral korenito prilagoditi novim razmeram, je dodala na slovesnosti v severnonemškem mestu Kiel.
Čeprav so Nemci dandanes bolj zadovoljni s svojim življenjem kot kadarkoli prej, ima še vedno večina Nemcev z območja nekdanje Nemške demokratične republike (NDR) občutek, da so državljani drugega razreda, je povedala kanclerka.
Opozorila je, da čeprav se je 3. oktobra 1990 končala združitev Nemčije, še dandanes poteka združitev Nemcev. Nemška enotnost ni stanje, ampak trajajoč proces in stalna misija, je dejala kanclerka.
Kanclerka je posvarila pred tem, da se podobno kot v časih NDR "išče vzroke težav in nesreč predvsem in le pri državi in tako imenovanih elitah". Tovrstno razmišljanje je namreč razširjeno v državi, je dodala.
Svoboda pa je odvisna predvsem od odgovornosti posameznika za lastne odločitve. "Konkretno politično dejanje - pa če je razočaranje še tako veliko - nikoli ne sme služiti kot izgovor za izključevanje, grožnjo ali napadanje drugih zaradi njihove barve kože, vere, spola ali spolne usmerjenosti," je še dejala.
Slovesnosti sta se med drugim udeležila tudi predsednik Nemčije Frank-Walter Steinmeier in predsednik parlamenta Wolfgang Schäuble.
Nemčija je bila 3. oktobra 1990 po 41 letih vnovič združena, ta dan pa je postal državni praznik, dan nemške enotnosti. V poslopju berlinskega parlamenta se je 4. oktobra 1990 zbral nemški zvezni zbor, ki se je povečal za 144 poslancev iz nekdanje NDR. Na prvih svobodnih volitvah v vsenemški parlament po skoraj 58 letih je 2. decembra 1990 zmagala koalicija CDU/CSU, za prvega kanclerja združene Nemčije pa je bil izvoljen Helmut Kohl.
Letos bodo v Nemčiji 9. novembra obeležili tudi 30 let od znamenitega padca Berlinskega zidu, ki je simbolno zagnal proces, ki je vodil v združitev obeh Nemčij.
