Spodobi se, da športniki, ki dosežejo zavidanja vreden uspeh in s tem veliko pripomorejo k promociji domovine, od te tudi nekaj prejmejo. Lahko rečemo, da je že v navadi, da država po takšnih uspehih, kot so medalje na evropskih in svetovnih prvenstvih, poskrbi, da se nekaj tisočakov nabere tudi na transakcijskih računih športnikov. Ali so ti zneski dovolj visoki ali ne, je bolj kot ne stvar osebnega mnenja posameznika, zato to pustimo ob strani. Smo pa preverili, ali in koliko se bo nateklo v žepe naših odbojkarskih junakov.
NAGRADE OD DRŽAVE, OZS IN OKS
Vprašanja smo v prvi vrsti naslovili na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), kjer so do zdaj ob tovrstnih dosežkih vselej pripravili predlog za finančne nagrade, o čemer vsakokrat znova odloči Vlada Republike Slovenije. In tudi tokrat so storili enako. Kot so nam odgovorili z ministrstva, bo vlada danes »na redni seji obravnavala predlog MIZŠ, da enkratno nagradi Odbojkarsko zvezo Slovenije za izjemen športni dosežek, ki je nad pričakovanji promoviral Republiko Slovenijo. Gre za znesek v višini 50.000 evrov.«
Vprašanja smo naslovili tudi na Odbojkarsko zvezo Slovenije (OZS) in Olimpijski komite Slovenije (OKS). Iz prve odgovarjajo, da jim je Evropska odbojkarska zveza izročila nagrado v višini 200.000 evrov in da »bodo fantje z zneskom avtonomno razpolagali sami«. Z OKS pa so sporočili: »Odbojkarji bodo prejeli nagrado s strani OKS v skladu s pravilnikom o priznanjih in nagradah Olimpijskega komiteja Slovenije – združenja športnih zvez. Za 2. mesto na EP so upravičeni do nagrade, znesek pa določi IO OKS predvidoma na decembrski seji. O višini za leto 2019 je v tem trenutku prezgodaj govoriti, v preteklosti pa je bila polna nagrada (indeks 100) 3500 evrov bruto in se nato skladno s pravilnikom izračuna vrednost posameznega dosežka; odvisno od ranga tekme in uvrstitve – pri kolektivnih športih je dosežek vsakega športnika ovrednoten kot 50 odstotkov individualnega dosežka. Poleg športnikov je do nagrade upravičen tudi trener ekipe.«
NAGRADE ŽE USTALJENA PRAKSA
Nagrada za vrhunski športni dosežek je, kot rečeno, ustaljena praksa. Spomnimo se dosežka košarkarjev, ki so lani postali evropski prvaki. Takrat je igralcem v žep kapnilo vsakemu po 10.000 evrov bruto. Levji delež nagrade so predstavljala državna sredstva, saj je resorno ministrstvo za nagrade prispevalo nekaj več kot 67.000 evrov, iz naslova Bloudkovih nagrad se jih je nabralo 7500, OKS je dodal 16.600 evrov, Košarkarska zveza Slovenije pa je sama zbrala še 28.820 evrov. S tem so skupni znesek zaokrožili na 120.000 evrov.
Sicer pa veljajo splošna pravila glede nagrajevanj vrhunskih dosežkov slovenskih športnikov, ki se tičejo olimpijskih medalj. V individualnih športih je nagrada za zlato medaljo 17 tisočakov, za srebrno slabih 13 tisočakov in za bronasto 8500 evrov bruto. Pri kolektivnih športih pa te nagrade znašajo 83.600 evrov za zlato medaljo, za srebrno 55.700 evrov in za bronasto dobrih 34 tisoč evrov. Trenerju oziroma trenerskemu timu ob tem pripada polovica zneska, ki ga prejme športnik.
POLEG NAGRADE TUDI DODATEK K POKOJNINI
Sicer pa so slovenski športniki, ki dosežejo vrhunski rezultat, upravičeni tudi do dodatka k pokojnini – tovrstni zakon so na predlog takratnega poslanca Petra Vilfana sprejeli leta 2017, gre pa za dodatek, ki športnikovo skupno pokojnino izenači s starostno pokojnino moškega, odmerjeno od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe. V letu 2018 je ta dodatek prejemalo 50 nekdanjih športnikov, za kar so mesečno v povprečju na račun prejeli dodatek k pokojnini v višini 641 evrov bruto. Letos se je število teh prejemnikov povečalo na 58.
Slovenija s tovrstnim nagrajevanjem ni edinstven primer v Evropi. Poljska na primer nosilcem olimpijskih odličij, ki so dopolnili 35 let in niso več aktivni, plačuje po 720 evrov mesečne rente. V Srbiji nosilci medalj po 35. letu prejemajo rento v višini med 700 in 1200 evri.
