Poletja v mestih, predvsem evropskih, bodo v prihodnje še toplejša, temperature pa bodo do leta 2050 povprečno višje, in sicer med 3,5 in 4,7 stopinje Celzija. Švicarski inštitut je pripravil projekcije in izračune o tem, kakšno bi bilo življenje v mestih, če bi se povprečna temperatura na globalni ravni do leta 2050 zvišala za dve stopinji Celzija. Četrtina od 520 vključenih mest naj bi do leta 2050 doživela dramatične spremembe, na svoji spletni strani opozarja Crowther Lab.
Največje spremembe bodo doživela mesta na severni polobli, predvsem evropska, njihovo podnebje pa bo v 30 letih doživelo takšne spremembe, kot če bi mesta preselili za 1000 kilometrov južneje.
V Ljubljani najvišja rast temperatur
Po njihovih predvidevanjih bo leta 2050 vreme v Ljubljani približno takšno, kot je danes v ameriškem mestu Virginia Beach - največjem mestu v ameriški zvezni državi Virginija, saj naj bi Ljubljana beležila najvišjo rast temperatur med vsemi mesti, vključenimi v študijo. Maksimalne temperature v najtoplejših mesecih naj bi v slovenski prestolnici narasle za osem stopinj Celzija, povprečna letna temperatura naj bi bila višja za 3,5 stopinje Celzija.
Precej topleje bo, tako projekcije, tudi na Dunaju, kjer naj bi leta 2050 imeli takšno vreme, kot ga ima sedaj Skopje. Temperature v poletnih mesecih naj bi narasle za 7,6 stopinje Celzija, v poprečju pa za 2,3 stopinje Celzija. Za primerjavo, v Zagrebu naj bi v najtoplejših mesecih beležil 7,3 stopinje Celzija višje temperature, v povprečju pa naj bi te narasle za 2,3 stopinje Celzija.
Do leta 2050 bi lahko London postal tako vroč kot Barcelona, mesto pa bi lahko pestile ekstremne suše. V Veliki Britaniji bi bile temperature v najtoplejših mesecih višje za približno šest stopinj in bi dosegle povprečnih 27 stopinj Celzija. Avtorji študije ob tem opozarjajo, da se bodo mesta zaradi toplejšega vremena soočala s težavami pri dobavi vode.
Pogostejše ekstremne poplave in suše
Vlade so se sicer zavezale, da bodo z ukrepi skušale do leta 2050 zamejiti rast povprečne temperature na 1,5 stopinje Celzija, vendar številni okoljevarstveniki dvomijo, da jim bo to uspelo. Povprečne temperature so sicer že sedaj za eno stopinjo višje kot v časih pred industrijsko revolucijo. "Zgodovina pa nas uči, da zgolj podatki ljudi ne bodo prepričali, da spremenijo svoja dejanja," je dejal avtor raziskave Jean-Francois Bastin. Opozoril je, da bomo pogosteje priča tako ekstremnim poplavam, kot tudi sušam.
Podobne napovedi je za Slovenijo lani objavila tudi slovenska Agencija RS za okolje (Arso), ki je opozorila, da se mora Slovenija do konca stoletja pripraviti na višje temperature in več zimskih padavin. Grozi nam segrevanje zraka za šest stopinj Celzija, pogostejši bodo vročinski vali, več bo tudi padavin, še posebej pozimi in ne severovzhodu.
