"Nisem prišla sem, da bi vladala. Prišla sem zato, da služim državljanom in Slovaški," je 45-letna odvetnica in borka za državljanske pravice in zaščito okolja povedala ob zaprisegi v parlamentu v Bratislavi.
Čaputova, ki je bila prej politično še neznana, je na predsedniških volitvah marca z nekaj več kot 58 odstotki glasov volivcev premagala podpredsednika Evropske komisije Maroša Šefčoviča. Zmagala je predvsem zato, ker je ljudem vlila upanje v vsestranski upor proti korupciji in zlorabam položaja v državi.
Predsedniške volitve so namreč potekale dobro leto dni po umoru raziskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegove zaročenke, ki je globoko zaznamoval slovaško družbo. Kuciak je preiskoval povezave med italijansko mafijo in slovaškimi politiki, njegov umor pa je vrgel temno senco na vlado in sprožil množične proteste, kakršnim v državi niso bili priča od padca komunizma.
Velika nasprotnica korupcije
Čaputova velja za glasno nasprotnico korupcije, podprl pa jo je tudi dosedanji predsednik Andrej Kiska. Po drugi strani so jo kritizirale cerkvene in druge konservativne skupine zaradi njenih liberalnih stališč pri vprašanju splava in pravic istospolno usmerjenih. Volitev se je sicer udeležilo le slabih 42 odstotkov volilnih upravičencev, kar je manj kot na prejšnjih predsedniških volitvah.
Novoizvoljena predsednica je na današnji slovesnosti v parlamentu napovedala konstruktivno sodelovanje. "Delala bom v dobro slovaškega naroda, narodnih manjšin in etničnih skupin, ki živijo v naši državi," je dejala. Izpostavila je dosedanje uspehe države, med drugim mirno osamosvojitev, včlanitev v Evropsko unijo in prevzem evra, ter se zavzela za nadaljnjo pripadnost Slovaške EU in zvezi Nato. "Kot je EU naš življenjski in vrednostni prostor, je Severnoatlantsko zavezništvo naš obrambni in varnostni steber. Kot država moramo narediti vse, kar je v naši moči, da ohranimo in okrepimo ta prostor in njegove stebre," je dejala.
Tudi najmlajša
Poleg boja proti podnebnim spremembam je napovedala še boj za vladavino prava in enakost pred roko pravice. "Preveč ljudi na Slovaškem je upravičeno dobilo občutek, da tega v naši državi ni. Občutek socialne nepravičnosti se je okrepil in zavzel dve obliki - obliko pozivanja k spremembi in dostojnosti, pa tudi obliko jeze nad sistemom," je dejala. Poleg tega, da je prva slovaška predsednica, je tudi najmlajša voditeljica te države doslej.
Dosedanji predsednik Kiska, ki je bil na tem položaju od leta 2014, se je odpovedal vnovični kandidaturi za predsednika. Podjetnik in milijonar, katerega zmaga na predsedniških volitvah pred petimi leti je bila prav tako presenečenje, bo v ponedeljek prvič predstavil javnosti svojo novo stranko. Z njo namerava nastopiti na parlamentarnih volitvah prihodnje leto.
