Kot kaže, se glavna spora med Hrvaško in Slovenijo, tako mejni kot bančni, počasi in nezadržno bližata razpletu. Slovenija je v preteklosti pri iskanju svoje pravice iskala podporo tudi pri Evropski komisiji, a pogosto ostala praznih rok. Nazadnje pred tednom dni, tik preden je sodišče EU razpisalo obravnavo slovenske tožbe zoper Hrvaško zaradi nespoštovanja arbitraže. Slovenija je pričakovala, da jo bo pri tožbi podprla Evropska komisija s stališčem, da je arbitražo treba spoštovati in da je arbitraža del evropskega pravnega reda. A Jean-Claude Juncker je povedal, da se Evropska komisija v to ne bo vtikala. Juncker je izjavo dal v Zagrebu, ob njem pa je bil njegov prijatelj Andrej Plenković.
Slovenci smo verjeli, da nam bo Evropska komisija priznala teran in kranjsko klobaso, a smo se ušteli. Mislili smo, da bodo naše sosede kaznovali, ker kljub dogovorom še vedno na sodiščih preganjajo Ljubljansko banko, in mislili smo, da bodo Hrvaško prisilili k spoštovanju arbitraže.
Po Junckerju Weber
Ko je bil v sredo končno znan datum obravnave na sodišču EU, je Plenković spet ponovil znano hrvaško stališče, da za Hrvaško Sodišče EU ni pristojno v sporu glede arbitraže. Izjavo je podal v Španiji v San Sebastianu, kjer poteka zasedanje predstavnikov Evropske ljudske stranke (EPP), katere člana sta tako Plenković kot Juncker. Glede na to, da se slednjemu izteka mandat predsednika Evropske komisije, se Slovenci sprašujemo, ali nam bo zdaj v dogovarjanju z EU lažje. Kaže, da ne. Andrej Plenković je namreč eden najbolj vidnih politikov znotraj EPP, kar se kaže tudi v tem, da so ga izbrali za enega glavnih pogajalcev, ki naj bi zagotovili, da bo mesto predsednika Evropske komisije ostalo v rokah te stranke in da bo Junckerja nasledil Manfred Weber. V imenu stranke se pogajata dva politika iz vsake politične struje, a glede na dogajanje v zadnjih dneh lahko sklepamo, da ima vse niti v rokah predsednik hrvaške vlade. Plenković je tudi edini predsednik vlade, ki se je udeležil srečanja EPP v San Sebastianu.
Hvaležni Plenkoviću?
Glede na to, da je EPP po volitvah še vedno največja stranka v Evropskem parlamentu, da je Webra podprl tudi Juncker in da je vodstvo stranke v pogajanja stopilo s predlogom, da si želijo le mesto predsednika komisije, ostale vplivne položaje pa si lahko razdelijo ostali, je le malo verjetnosti, da ne bi dobili želenega. Če jim bo v pogajanjih uspelo, bo del zaslug za to gotovo pripadel hrvaškemu predsedniku vlade, ki bo tako v prihodnosti lahko računal na hvaležnost z najvišje politične funkcije v Evropi.
Evropska kariera
Da ima hrvaški premier v evropskih institucijah odprtih več vrat kot slovenski politiki, gre zasluga predvsem njegovi bogati diplomatski karieri. Že kot študent je delal kot prostovoljec in prevajalec pri opazovalni misiji EU na Hrvaškem. Po končanem študiju prava je prve karierne korake naredil prav v Evropski ljudski stranki v Evropskem parlamentu. V okviru hrvaške vlade je deloval predvsem na področju približevanja Hrvaške EU. Bil je namestnik vodje hrvaške misije v EU in državni sekretar za evropske intregracije v hrvaški vladi. Pred prevzemom vodenja hrvaške vlade je bil tudi evroposlanec in član Kluba poslancev Evropske ljudske stranke.
Najpomembnejša vez
Poznavalci evropskih razmer vedo povedati, da Plenkoviću naklonjenost Bruslja zagotavlja osebno prijateljstvo z generalnim sekretarjem Evropske komisije Martinom Selmayrjem, ki je bil pred nastopom te funkcije osebni tajnik Junckerja.
