Politika je imela glavno besedo pri uzakonitvi osemurnega delovnika in politika bo imela zadnjo besedo tudi pri morebitnem uvajanju šesturnega delovnika. Pri nas širše debate glede uvedbe šesturnega delovnika še ni bilo, vsekakor pa so posamezniki, kot denimo poslanka NSi Iva Dimic, ki se zavzemajo za to rešitev. Tudi stranki Levica in Nova Slovenija podpirata tak delovni čas.
Dvesto let nespremenjen delavnik
Osemurni delovni čas je posledica industrijske revolucije. Takrat so ljudje delali po 11 ali celo 14, 15 ur dnevno, sedem dni na teden. Britanec Robert Owen je prvi, ki je uradno zahteval skrajšanje delovnega časa in tudi uzakonitev delovnika. Deset ur je bila njegova prva zahteva leta 1810. Že sedem let pozneje pa je v javnost prišel z idejo, da bi moral vsak zaposleni osem ur delati, osem ur bi moral imeti za rekreacijo oziroma prosti čas ter osem ur imeti počitka. Se pravi to, kar poznamo danes. V 209 letih se je spremenilo vse, kar se zadeva delo, mehanizacijo, nove tehnologije, globalizacijo, napredek na čisto vseh področjih, delovnik pa je ostal nespremenjen. Vsaj po zakonu, resnica pa je drugačna. Mnogo zaposlenih, predvsem prekarnih delavcev, dobro pozna delovni čas pred prvo Ownovo zahtevo leta 1810. Da, 10-, 11-, 14-urni delovni dan ni nič nenavadnega v današnjih časih.
Napredek povsod razen pri urah
Nenavadno je, da ves napredek ni prispeval nič h krajšanju delovnega časa. Čeprav je v mnogo panogah pomembno, da je delo narejeno, mnogi zaposleni naredijo normo oziroma opravijo neko nalogo, ki jo dobijo na delovni dan, v nekaj urah, a ostali čas morajo ostati v službi, ker imajo osemurni delovnik.
Kot smo že omenili, ima pri uzakonjenju delovnega časa na koncu glavno besedo politika, toda dejstvo je, da so še kako pomembne prakse, ki jih uvajajo posamezniki, ki na praktičnih primerih pokažejo, da je nekaj mogoče. Oče 40-urnega delovnega tedna je Henry Ford, ki je to prakso leta 1926 uvedel za svoje zaposlene, in ker je bila praksa uspešna, so ji sledili še drugi industrialci, na koncu tudi politika. Leta 1935 je 40-urni delovnik postal pravilo.
Učinkoviti in zadovoljni delavci
Na Švedskem, kjer so uradno predstavili šesturni delovnik, vse več podjetij uvaja to novost. Pri čemer je še kako pomembno, da se delavcem plače ne znižujejo, produktivnost je prav tako enaka in celo večja, delavci pa bolj zdravi in zadovoljni.
Šesturni delovnik omogoča lažje usklajevanje profesionalnega in družinskega življenja, je poudarila Iva Dimic, ki podpira tak krajši delovnik, saj je po njenem prepričanju s takim delovnikom življenje delavca bolj zdravo in kakovostno. Dimičeva se sicer zaveda, da pot do krajšega delovnika ne bo preprosta, saj gre za nekaj, kar mora biti po njenih besedah
usklajeno med predstavniki zaposlenih, delodajalcev in države. Prav tako ve, da šesturni delovnik ne bo mogoč pri vseh poklicih in vedno. Dimičeva je izpostavila babice in zdravnike. »Marsikatera babica v porodnišnici dela tudi 12 ur, če porod traja tako dolgo, ne predstavljam si niti kirurga, da bi med zelo zahtevno in dolgo operacijo kar odšel, ker je minilo šest ur.«
Dimičeva pravi, da bodo o tem zagotovo razpravljali tudi politiki, saj je po njenem mnenju tak delovnik prihodnost, »če želimo, da bi ljudje živeli bolj kakovostno«. Poudarila je še, da bi Slovenija lahko začela kakšen pilotni projekt, za katerega bi se denar našel tudi v EU, in pojasnila, da so Avstrijci po nekaterih panogah že začeli prakticirati šest ur dela, pri čemer dve uri namenijo (do skupnih osmih) za tutorstvo mlajšim kolegom. V Avstriji tako že delajo profesorji na fakultetah.
Slovenija sledi Švedski
V Sloveniji sta se dve podjetji odločili za šesturni delovnik. Podjetje Plastika Skaza bo tak delovnik uvedla oktobra, podjetje Donar pa ima šesturni delovnik že več kot eno leto. V tem podjetju, kjer iz recikliranih materialov izdelujejo oblikovalsko dovršeno pohištvo, ocenjujejo, da je uvedba takega delovnika odlična. Delavci v Donarju delajo šest ur, plačani pa so enako kot prej, ko so delali osem ur, tudi prispevke plačujejo delavcem za polni delovni čas.
Skrajni čas za pogovore
Kot pri Fordu dobri vzgledi vlečejo in po besedah Jakoba Počivavška, predsednika konfederacije sindikatov Pergam, je tudi na podlagi takih dobrih praks treba čim prej začeti pogovore o skrajšanju delovnika in seveda o učinkovitosti takega načina dela. Počivavšek je izpostavil, da se je izkazalo, da osem ur v službi ni v celoti efektivnih in da krajši delovnik dejansko prinese večjo učinkovitost, zato je smiselno, da gredo stvari v to smer.
Šesturno delo se mu zdi primerno tudi pri starejših zaposlenih, predvsem pri tistih, ki imajo še nekaj let do upokojitve in že težje opravijo vseh osem ur, predvsem ob dejstvu, da so tendence po daljšanju delovne dobe. Starejši v zadnji četrtini delovne aktivnosti bi veliko lažje delali, če bi namesto osmih ur delali dve uri manj, je pojasnil Počivavšek. Ob tem je izpostavil, da preveč ljudi v Sloveniji dela celo več kot osem ur in da je to velika težava, a se mu zdi pomembno, da se odpre razprava o šesturnem delovniku, da se pripravijo kakšni pilotni projekti in da se vidi, kje so kakšne ovire.
