Pet največjih težav na okoljskem področju, s katerimi se bomo morali soočiti v prihodnosti, so po mnenju ZN taljenje permafrosta, genska manipulacija, zagotavljanje življenjskega prostora za živali in rastline, neustrezno odzivanje na podnebne spremembe in čezmerna proizvodnja dušika. V organizaciji pozivajo k ukrepanju na čim širši ravni. Kot so v poročilu zapisali pri Združenih narodih (ZN), je gensko spreminjanje danes razvito bolj kot kadarkoli, v prihodnosti pa je na tem področju pričakovati še dodaten velik napredek. »Čeprav so znanstvena dognanja na tem področju prinesla veliko pozitivnih učinkov, pa je treba z močjo spreminjanja celotnih vrst ravnati zelo previdno,« so opozorili.
Izumiranje vrst
Resno grožnjo naravnemu ravnovesju po mnenju organizacije predstavlja tudi vse večje poseganje v življenjski prostor živali, med drugim zaradi širitve naselij in gradnje cestne infrastrukture. Živali imajo tako vse manj prostora za gibanje, iskanje hrane in razmnoževanje. Poleg tega pa zaradi številnih dejavnikov, sicer ne vedno kot posledica človekovih posegov v naravo, letno izumre deset tisoč živalskih vrst. Po nekaterih podatkih naj bi bila hitrost izumiranja vrst od tisoč- do desettisočkrat večja od naravne.
Arktična močvirja
Taljenje permafrosta, trajno zamrznjenih tal, je problematično predvsem zaradi tega, ker so površine s takšno podlago običajno močvirnate. Na severu Rusije in Kanade so denimo območja trajno zamrznjenih močvirnatih tal, za katera je značilno, da se v toplem delu leta odtali le tanek zgornji sloj. Zaradi višjih temperatur ozračja se tali vse debelejši sloj tal, pri tem pa se sprošča plin metan, ki je prej bil vezan v zmrznjenih tleh. Toplogredni učinek metana je do dvajsetkrat močnejši od učinka enake količine ogljikovega dioksida.
Le nekatere posledice
Glede na ugotovitve znanstvenikov slabo okoljsko stanje »zakrivi okoli 25 odstotkov globalnih bolezni in smrti«, kar je samo v letu 2015 pomenilo okoli devet milijonov ljudi. Zaradi onesnaženja zraka letno umre med šest in sedem milijonov ljudi. Območja, na katerih živi 3,2 milijarde ljudi, pa so zaradi intenzivnega kmetijstva in krčenja gozdov degradirana. Kemikalije, ki se iztekajo v morje, bi lahko imele neželene učinke na zdravje več generacij. Zaradi nenadzorovane rabe antibiotikov v proizvodnji hrane pa bodo, glede na to, kako je naravnan svet, do sredine stoletja na zdravila odporne superbakterije postale eden izmed največjih vzrokov prezgodnjih smrti. Kot so med drugim še opozorili v ZN, se je treba na podnebne spremembe in z njimi povezane procese pravilno odzvati, »da ne bi naredili več škode kot koristi«.
