Pogajanja med obema super silama so sicer potekala vse do zadnjega, a Američani z ruskimi pojasnili niso bili zadovoljni. Z današnjim dnem se je iztekel 60-dnevni rok, ki ga je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa postavila Moskvi, da izpolni zahteve iz pogodbe, ki da jih krši.
Kot je v izjavi za javnost v petek sporočil Trump, so ZDA pogodbo INF polno spoštovale več kot 30 let. "Vendar pa ne bomo ostali omejeni z njenimi določili, medtem ko Rusija zavaja glede svojih dejanj," je dejal. Izrazil pa je upanje, da bo sedaj odprta pot do nove pogodbe, ki jo bodo vsi spoštovali.
V ZDA ob podpori zveze Nato trdijo, da Rusija pogodbo ogroža z razvojem in nameščanjem novega raketnega sistema 9M729, ki ima lahko tudi jedrske konice in doseže evropska mesta z malo ali nič opozorilnega časa. Rusija kršenje pogodbe zavrača in vztraja, da je maksimalni doseg sistema 9M729 480 kilometrov, kar da je v skladu z jedrsko pogodbo, ki prepoveduje rakete z dosegom od 500 do 5500 kilometrov. Američani na drugi strani menijo, da imajo te rakete domet vsaj 2600 kilometrov.
Rusija bo sicer zdaj imela še šest mesecev, da dokaže, da spoštuje določila te pogodbe, ki sta jo leta 1987 podpisala tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan in zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov. Z njo sta želela preprečiti obstoj raket, ki bi evropska ali ruska mesta dosegle z malo ali nič opozorilnega časa.
Edina pot?
Kaj se bo dogajalo zdaj, je težko napovedovati. Analitiki se bojijo, da bi lahko prišlo do nove oboroževalne tekme na jedrskem področju. Vojaški strokovnjaki že ocenjujejo, da bo to edina pot, da si velesile zagotovijo dolgoročno ravnotežje sil in vzvode za zadrževanje nasprotne strani. A po drugi strani bo to tudi okrepilo tveganja, da bi šlo pri vsem skupaj kaj narobe.
Dejansko naj bi bil odstop ZDA od pogodbe INF povezan tudi z vse večjo krepitvijo ruskega arzenala in razvijanja novih tipov orožja, kot je hipersonična manevrirna raketa, zaradi katere naj bi bili po besedah ruskega predsednika Vladimirja Putina vsi dosedanji protiraketni sistemi neuporabni. Ta raketa naj bi bila prav tako sposobna nositi jedrsko orožje.
Kot menijo v Moskvi, pa naj bi bil odstop ZDA od pogodbe povezan tudi z njihovimi lastnimi ambicijami razvoja "taktičnega" jedrskega orožja, torej jedrskih naprav, ki bi jih bilo mogoče uporabiti neposredno na bojišču. Ameriški predsednik Trump je namreč že napovedoval okrepitev ameriškega jedrskega arzenala in razvoj "čudovitega novega jedrskega orožja".
Članice zveze Nato sicer "popolnoma podpirajo" umik ZDA iz jedrske pogodbe INF, Rusijo pa pozivajo k spoštovanju pogodbe. Vendar pa je zaskrbljenost zaradi odpovedi pogodbe INF velika. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je prejšnji teden izrazil upanje, da bo v naslednjih šestih mesecih vendarle prišlo do dogovora, raje pa ni želel ugibati o tem, kaj bo Nato storil, če tudi po tem šestmesečnem obdobju Rusija ne bo pripravljena spoštovati pogodbe. Izpostavil je, da je v času velikih napetosti še pomembneje nadaljevati dialog z Rusijo kot sicer.
Stoltenberg pa je tudi odločno poudaril, da niso ZDA tiste, ki bi kršile pogodbo INF in da želi Rusija zgolj odvrniti pozornost od pravega problema. Na evropskih tleh danes ni ameriških raket, so pa nove ruske, je prejšnji teden poudaril generalni sekretar Nata.
Moskva je v odzivu na umik ZDA iz pogodbe napovedala ukrepe. Ocenila je, da se ZDA niso umaknile zaradi kršitev Moskve, ampak v okviru strategije, da se znebijo mednarodnih pravnih obveznosti.
