Francoze je na ulice pred meseci poslala napoved dviga trošarine na gorivo. Povedano po domače, uglajeni Parižani so iz svojih električnih avtomobilov znamke Tesla ugotovili, da so za okoljske spremembe krivi neuglajeni Neparižani, ki v svoje stare avtomobile še vedno točijo dizelsko gorivo. Domnevno zato, ker nimajo okoljske zavesti.
Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se predstavlja kot napredni politik, je seveda posegel po nenapredni tržni rešitvi: v imenu reševanja okolja je dvignil trošarino na gorivo. Ljudje se spremenijo, ko jih udariš po žepu, sledi iz te logike. Morda, a le če še imajo kaj v žepu. Na ceste francoskih ulic so se nato zgrnili protestniki v rumenih telovnikih. Sprva zato, ker so ti del obvezne opreme v avtomobilih, zdaj pa se vse bolj zdi, da zato, ker jih pri svojem delu nosi delavski razred.
Macron je protestnikom obljubil 10 milijard evrov vreden paket ukrepov, namenjenih olajšanju življenja upokojencev. Na dvig trošarine za gorivo je napovedal polletni moratorij, nato bo dvig očitno spet veljal.
Ko so se protesti stopnjevali, je Macron popustil in zamrznil dvig trošarine. Premalo, prepozno. Rumeni telovniki so zahtevali še davek na bogate, začeli pa so protestirati tudi proti visoki ceni vsakdanjih življenjskih dobrin. Protesti so najprej dobili izrazito levo noto, nato pa čez božične praznike malce zamrli. Tiskovni predstavnik vlade Benjamin Griveaux je zato v petek izjavil, da vlada ne namerava popustiti pri svoji nameri reformirati francosko gospodarstvo. Štiriindvajset ur pozneje je skozi zadnja vrata bežal iz svoje pisarne, saj so protestniki vdrli na dvorišče vladnega poslopja, kjer službuje.
Orban nad protestnike s teorijami zarot
Macron je pri tem proteste vsaj naslovil in se začasno vdal nekaterim njihovim zahtevam. Na Madžarskem je zgodba drugačna. Konservativni madžarski premier Viktor Orban (stranka Fidesz) je z ustavodajno večino svoje koalicije skozi parlament pred kratkim spravil dopolnitve, ki na ravni ustave kriminalizirajo brezdomstvo, torej revščino. Zagotovo nekaj nezaslišanega, a ne dovolj, da bi to sprožilo proteste. Kaplja čez rob je bila sprememba delovne zakonodaje, ki je začela veljati v torek. Po novem je število dovoljenih nadur zvišano s 250 na 400 ur letno, obdobje njihovega izplačila pa podaljšano z enega leta na tri.
Madžarski sindikati in opozicija novo zakonodajo označujejo za sužnjelastništvo, Orban pa jim odgovarja s svojimi teorijami zarot, da so plačanci ameriškega milijarderja Georgea Sorosa. »Soros želi okrepiti sile priseljevanja ter mobilizirati stranke in organizacije, da napadejo vlade, ki priseljevanju nasprotujejo,« je tako novinarjem dejal predstavnik stranke Fidesz, Balazs Hidveghi.
Francoza se dela tudi Vučić
Prav veliko drugače ni za zdaj v Srbiji, kjer potekajo protesti zoper avtokratičnost predsednika Aleksandra Vučića. Srbijo Vučić obvladuje prek Srbske napredne stranke (SNS), stranke z največ člani v Evropi. V državi s 6,7 milijona volilnih upravičencev ima člansko izkaznico SNS kar 730.000 ljudi. Kaj pomeni popolno obvladovanje, je stvar poglobljene razprave. Naj zaenkrat zadostuje le to, da je Vučič nekdanji minister za informacije v vladi Slobodana Miloševiča, njegov kabinet in stranka pa sta sestavljena iz Miloševičevih ljudi, minus Miloševič.
Protestnike je na ulice pognal napad na člana opozicijske Zveze za Srbijo. Za napad so obtožili podpornike Vučićeve SNS, kar pa so oblasti zanikale. Protesti so se sredi decembra zato začeli z geslom »Stop krvavim srajcam«. V nedeljo pa so protestniki Vučiću poslali odprto pismo, v katerem so napisali, da se nanj obračajo, ker je urednik skoraj vseh medijev v državi, in da nasprotujejo temu, da Srbija postaja država nasilja, mržnje in javnih diskreditacij.
Notranji minister in visok predstavnik SNS Nebojša Stefanović se je na sobotne proteste odzval s cinično pripombo, da od opozicije niso slišali ničesar razen žaljivk. Ocenil je, da opozicija sicer pravi, da hoče nove volitve, a se jim želi v resnici izogniti, saj naj ne bi imela nobenega programa, ki bi bil alternativa zdajšnji vladi.
