Po dvodnevnem neformalnem posvetu NSi v Dolenjskih Toplicah je bolj ali manj jasno, da se bo stranka na evropske volitve podala s samostojno listo. Pretiranega navdušenja nad oblikovanjem skupne liste z zunajparlamentarno SLS namreč v NSi ni. Skupen nastop so sicer predlagali v SLS.
»To je bilo pričakovano in ni nobeno presenečenje. O tem smo že bili neuradno obveščeni, čeprav odločitev še vedno ni dokončna,« je neformalne informacije o zavrnitvi skupne liste s strani NSi komentiral predsednik SLS Marjan Podobnik, ki je konec septembra ponovno prevzel vodenje stranke.
Med možnimi kandidat tudi Podobnik
V stranki imajo po njegovih besedah že več kot 10 evidentiranih kandidatov, tako iz ožjega strankarskega kroga kot nekaj ljudi, ki niso člani SLS. Za zdaj so med kandidati, ki so že podali soglasje h kandidaturi, med drugimi dosedanji evropski poslanec Franc Bogovič, nekdanji pravosodni minister Ivan Bizjak, nekdanji predsednik stranke Janez Podobnik ter pravnik in poslanec državnega zbora v prvem mandatu Ludvik Toplak.
Prvak SLS sicer pravi, da sam najverjetneje ne bo kandidiral. »Stranko moramo vzpostaviti za evropske in prihodnje parlamentarne volitve, zato nas čaka izjemno delo v okoliših, kjer smo šibkejši. Na kandidatno listo bomo tako dali ljudi, ki se bodo lahko v celoti angažirali. Če bi se izkazalo, da je to nujno potrebno, bi sicer kandidiral. Za zdaj je 90-odstotno, da ne bom kandidat,« je pojasnil Podobnik.
Ob tem je razkril, da je SLS podpisala sporazum o sodelovanju na evropskih volitvah s prav tako zunajparlamentarno stranko Novo ljudsko stranko (NLS). Na skupni listi bo imela slednja po navedbah Podobnika najmanj enega kandidata, končno besedo o njem pa bodo imeli v NLS. Med evidentiranimi kandidati je tako tudi nekdanji župan in predsednik NLS Franc Kangler.
Podobnik sicer ne izključuje, da bi skupno kandidatno listo oblikovali še s kakšno drugo stranko, med drugim z Zelenimi Slovenije. »Računamo, da bo vse znano do 10. februarja,« je dodal Podobnik.
Morda se razlog o najverjetnejši odločitvi NSi za samostojen nastop skriva v preferenčnih glasovih, ki lahko podrejo strankarsko povezovanje in aritmetiko uvrščanja na določeno mesto na kandidatni listi za evropske volitve.
Na zadnjih evropskih volitvah leta 2014 sta namreč NSi in SLS nastopili s skupno listo, s katere sta bila izvoljena nosilec liste Lojze Peterle in zadnjeuvrščeni na listi, takratni predsednik SLS Franc Bogovič. Slednji se je v parlament prebil prav s pomočjo preferenčnih glasov.
Socialni demokrati samostojno
To je uspelo tudi poslanki iz vrst SD Tanji Fajon, ki naj bi bila po neuradnih informacijah iz vrst Socialnih demokratov nosilka kandidatne liste. Predsedstvo SD je sicer včeraj razpravljalo o aktualnih zadevah, prioritetah stranke ter tudi o pripravah na majske evropske volitve. Socialni demokrati so s tem zaključili postopke za evidentiranje kandidatov, ki jih je več kot 50, a o imenih še ne želijo govoriti. »Kandidatna lista bo znana nekje konec januarja oziroma v začetku februarja,« nam je povedal komunikator SD Denis Sarkić.
Priprave na evropske volitve potekajo tudi v preostalih strankah. O tem bo v četrtek spregovoril izvršilni odbor največje vladne stranke LMŠ, ki utegne za volitve oblikovati skupno listo s koalicijskima SMC in SAB. Trojka strank, ki pripadajo evropskim liberalcem, termina za srečanje, na katerem bi se dogovorile za morebitno skupno listo, še ni določila.
Pet proti tri za stranke levo od sredine
Po oceni bruseljskega časnika Politico Europe, ki na svojih spletnih straneh redno objavlja posodobljene napovedi za evropske volitve, bodo prepričljivo slavile prav stranke, ki se uvrščajo levo od sredine.
Če bo volilna udeležba ostala na enaki ravni kot leta 2014, ko je bila 24,55-odstotna, bo po njihovih napovedih sicer največ glasov dobila kandidatna lista največje opozicijske stranke SDS (26,6 odstotka). S tem bi imela SDS tri poslance, po dve poslanski mesti bi dobili Socialni demokrati (15,88 odstotka) in Lista Marjana Šarca (15,72 odstotka), po napovedi Politico Europe bi se v Evropski parlament uvrstila še Levica, ki bi s 7,99 odstotka dobila eno poslansko mesto.
Politico Europe je evropska podružnica ameriške medijske organizacije Politico. Čeprav je začela delovati šele pred štirimi leti, so evropski strokovnjaki v letni raziskavi že drugo leto zapored medij označili za najbolj vplivno publikacijo o evropskih zadevah. Politico Europe je tako prehitel že uveljavljene medije, kot so Financial Times, The Economist, BBC in Wall Street Journal.
Osem poslanskih mest
Evropski parlament ima trenutno 751 poslancev, kar pa bi se lahko v bližnji prihodnosti spremenilo, saj bi napovedani izstop Velike Britanije vplival tudi na razmerje zastopanosti posameznih držav v Evropskem parlamentu. Ko in če bo izstop Velike Britanije tudi pravno zaključen, bo imel parlament le še 705 poslancev. Od 73 sedanjih britanskih sedežev jih bo 46 namenjenih za prihodnje širitve, preostalih 27 sedežev pa bo razdeljenih med 14 držav članic, ki glede na število svojih prebivalcev zdaj niso ustrezno zastopane v parlamentu. Ob izstopu Britancev bi največ, po pet poslancev pridobili Francija in Španija, po tri pa Italija in Nizozemska, medtem ko se za Slovenijo ne bi nič spremenilo, saj bi obdržali osem poslanskih mest v Strasbourgu.
