Pri nas so bili poleg dežurnih krivcev politikov na udaru tudi gospodarstveniki, zdravstvo, obubožana vojska, financiranje medijev, univerzitetno šolstvo, šport. Tudi v tujini se je spisal nepregleden seznam afer, škandalov in dogodkov, ki so kvišku pognali medije in svetovno javnost.
Afera Cambridge Analytica
V začetku leta sta britanski časnik Observer in ameriški New York Times poročala o velikem škandalu, ki je stresel svet in družbena omrežja. Nekdanji uslužbenec podjetja za politično raziskovanje Cambridge Analytica Christopher Wylie je dejal, da je to podjetje s pomočjo podatkov od približno 50 milijonov večinoma ameriških uporabnikov facebooka ugotavljalo njihove politične preference in poskušalo vplivati na njihovo glasovanje na volitvah za predsednika ZDA leta 2016, na katerih je, očitno s pomočjo Cambridge Analytice, zmagal Trump. Kot je razkril Wylie, je bil on eden tistih, ki je ustvarjal »Bannonovo orodje za psihološko bojevanje«. Poskušali so vplivati na »notranje demone« med ljudmi, tako da so jim posredovali točno določena politična sporočila. Na ta način so poskušali vplivati predvsem na tiste, ki še niso bili odločeni, koga bi volili, je povedal. Kaj razkritje govori o naravi demokracije, verjetno ni treba pojasnjevati.
SDS in Republika srbska
Stranka SDS je najela 450.000 evrov posojila pri Dijani Đuđić iz Prijedora v davčno ugodni Republiki srbski v BiH. Znesek so razbili v tri dele in posojilno pogodbo sklenili za obdobje do konca leta 2019. Za posojilo pa so zastavili delež v podjetju Nova obzorja, za katero so v stranki sicer odločili, da ga odprodajo, je na torkovi novinarski konferenci pojasnil predsednik SDS Janez Janša. Toda slovenska zakonodaja določa, da lahko politična stranka pridobi posojilo od fizične osebe največ v višini desetkratnika povprečne bruto mesečne plače letno. Stranka SDS se je po razkritju v medijih posojilu odpovedala, njeni podporniki pa so ji namenili donacije. Samo v Sloveniji naj bi Đuđićeva podjetnikom, ki so se znašli v težavah, posodila več kot 1,6 milijona evrov.
Dopinška afera
Mariborski kriminalisti so v aprilski preiskavi, ki je potekala tudi s pomočjo prikritih preiskovalnih ukrepov s sodelovanjem tajnih delavcev, našli prepovedano snov darbepoetin, ki je v zdravilu aranesp 500. V poznejših hišnih preiskavah so zasegli še zdravila dexamethason, ki vsebuje nedovoljeno snov v športu deksametazon, apaurin, ki vsebuje diazepam, morfin in helex, ki vsebuje prepovedano drogo alprazolam. Takrat so pojasnili, da naj bi osumljena, zdravstveni delavec na pljučnem oddelku UKC Maribor Boris Špes ter atletski trener Igor Šalamun, od septembra lani do aprila letos na območju Slovenije in Hrvaške storila 21 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami in nedovoljenimi snovmi v športu, za katere se je tudi izkazalo, da so škodljive zdravju. S snovmi naj bi osumljena oskrbovala tako aktivne kot rekreativne športnike, večinoma atlete, ki so jih varnostni organi že naznanili protidopinški agenciji Sloada. Izredni strokovni nadzor, ki so ga na pljučnem oddelku UKC Maribor izvedli po dopinški aferi, sicer ni razkril nepravilnosti v ravnanju z zdravili. Kriminalisti so sumili, da je osumljeni zdravila za prodajo na črnem trgu kradel iz bolnišnice.
Azerbajdžanska afera
Svet Evrope je konec junija do konca življenja izključil 14 članov Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, med njimi tudi Zmaga Jelinčiča. V neodvisni preiskavi je bilo namreč ugotovljeno, da je Jelinčič julija 2012 prejel 25.000 evrov od enega od britanskih podjetij, ki je bilo vpleteno v primer »pralnica«. S tem je bil vzpostavljen sum, da je deloval v prid Azerbajdžana pri opazovanju volitev. Jelinčiču so očitali, da o zadevi ni podal pisnega odgovora, kot so to od njega zahtevali preiskovalci, niti ni odgovoril na pismo, ki mu ga je poslal vodja odbora, in ni podal nikakršnih komentarjev. Jelinčič pa je poudaril, da sam ni dobil nobene zahteve od te organizacije, da bi podal kakršnokoli pisno pojasnilo, kaj se je dogajalo, in pojasnil, da ga sedem let ni bilo v parlamentu. »Morda je ta organizacija res pošiljala kakšne zahteve, vendar ne meni,« je dodal.
Dieselgate
Problematika visokih izpustov je posebno pozornost pridobila po razkritju tako imenovane afere Dieselgate, ko je nemški avtomobilski proizvajalec Volkswagen septembra 2015 priznal, da so v 11 milijonov vozil z dizelskim motorjem po vsem svetu vgradili programsko opremo, ki je na testih prikazovala nižje vrednosti izpušnih plinov. Kritike dizelskih vozil so od takrat vse pogostejše. Izpusti iz »umazanih« motorjev se nemalokrat navajajo kot eden glavnih krivcev za onesnažen zrak v mestih, lokalne oblasti pa so zato marsikje že sprejele določene ukrepe. Nekatera nemška mesta so vožnjo z dizelskimi vozili na nekaterih območjih že prepovedala. Prve so se za takšen ukrep odločile oblasti v Hamburgu, ki sta mu sledila Stuttgart in Frankfurt. Sodišče je nato ukazalo prepoved dizelskih avtomobilov tudi na nekaterih cestah v Berlinu, podobna odločitev pa je sledila še za Köln in Bonn. Podoben ukrep napovedujejo tudi nekatera druga evropska mesta. K skupinski tožbi proti Volkswagnu, ki jo je zaradi prirejanja podatkov o izpuhih prek nemške družbe Financialright vložila Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), je pristopilo 6024 slovenskih potrošnikov. S tožbo zahtevajo povrnitev kupnine za vozilo v zameno za njegovo vračilo.
Na svidenje, Bandelli
Minister Marko Bandelli se je znašal v težavah, potem ko so mediji razkrili elektronsko sporočilo, v katerem je žugal županskemu kandidatu Komna Eriku Modicu. Bandelli se je sicer za izpad opravičil, a se je nanj še naprej valil plaz kritik zaradi siceršnje problematičnosti svojega komuniciranja. Nato je premier Marjan Šarec od ministra zahteval odstop in ga tudi dobil. Bandelli je tako zaradi odstopa pristal med deseterico ministrov z najkrajšim ministrskim stažem.
