Slovenski postopki
Navodilo policistom, ki ga je 25. maja podpisal nekdanji generalni direktor Policije Simon Velički in ga hranimo v uredništvu, se glasi: če tujca zajame mešana hrvaško-slovenska patrulja, se vrne Hrvaški, tudi v primeru, ko ga zajamejo na slovenskem območju. Če tujec zaprosi za azil, morajo policisti izvesti vse postopke. V praksi to pomeni, da je tujec 60 dni nastanjen v Centru za tujce. To je časovno obdobje, dokler ima uradni Zagreb rok za odgovor na slovensko zahtevo po sprejemu, torej vrnitvi tujca. Če Hrvati zahtevo zavrnejo, bodo tujca nastanili v azilnem domu, šele v tem primeru se sprožijo postopki za odločanje o priznanju mednarodne zaščite.
Prizori ljudi, ki se s hrvaške strani meje vračajo s polomljenimi udi in podplutbami, so za migrante in aktiviste v taboriščih pri bosanski Veliki Kladuši nekaj vsakdanjega.
Migranti temu rečejo »igra«. Če dosežejo Avstrijo ali Italijo, so v njej zmagali. Če izgubijo, pristanejo na začetku – v zapuščenem internatu v bližini Bihaća ali mejnem kampu pri Veliki Kladuši. »Igra« prinaša več kazni kot nagrad – mnogi so podvrženi ropom in nasilju s strani mejnih organov in tihotapcev, za nekatere sodelovanje v »igri« pomeni smrt.
Hrvaška policija je do zdaj zanikala, da izvaja pushbacke in migrante na ta način vrača na izhodiščni nivo »igre«. Do nedavnega so trdili, da gre le za »nepreverjene informacije neznanih migrantov«.
Posnela jih je skrita kamera
Potem ko so aktivisti projekta Border violence monitoring (BVM) že dokumentirali več kot 150 primerov pushbackov, so 20. novembra od anonimnega vira prejeli še vrsto posnetkov skrite kamere na bosansko-hrvaški meji, v gozdu v bližini kraja Lohovo. Posnetki so nastali med 29. septembrom in 10. oktobrom letos, prikazujejo pa kolektivni izgon vsaj 350 beguncev, med njimi majhnih otrok, mladoletnikov in ženske, ki jih hrvaški policisti ponoči in podnevi privedejo do zelene meje ter jih z grožnjami in ustrahovanjem poženejo čeznjo – potisnejo nazaj.
»Ti potiski nazaj se ne izvajajo na uradnem mejnem prehodu, pri njih tudi niso prisotni bosanski mejni uradniki, gre torej za nelegalno prakso. Dodatno, dokumenti različnih nevladnih organizacij dajejo slutiti, da migrantom ni bila omogočena prošnja za azil,« so zapisali pri projektu BVM.
»Na podlagi pričevanj iz prve roke sklepamo, da so uradniki nasilni v enem od petih primerov pushbacka v bližini Lohova, kar je izrazito manj kot na ostalih lokacijah na bosansko-hrvaški meji. Tudi tukaj je praksa, kot na ostalih lokacijah, da policisti uničijo mobilne telefone in jih vrnejo v rumeni plastični vrečki,« so še zapisali aktivisti projekta BVM.
Hrvati se ne trudijo več zanikati
Hrvaško notranje ministrstvo se je na posnetke odzvalo na svoji spletni strani, z besedami, da ne gre za »pregon stotin migrantov v BiH«, temveč za postopanje policije na mejni črti zelene meje v skladu z institutom odvračanja, ki ga dovoljuje 13. člen zakona o schengenski meji. Gre torej za zakonit ukrep zoper osebe, ki nezakonito poskušajo vstopiti na hrvaški teritorij.
Poudarjajo, da se pri tem upoštevajo najvišji standardi človekovih pravic, in odločno zavračajo navedbe o kolektivnem izgonu. Notranje ministrstvo preveri vsak posamezen primer domnevne uporabe sile nad migranti ali domnevnega izvajanja kaznivih dejanj na škodo migrantov. Do zdaj niso še pri nobenem primeru ugotovili, da bi policijski uslužbenci pri ravnanju z migranti presegli svoja pooblastila.
Hrvaška kot zadnji branik EU?
Dodajajo, da bi nenadzorovan prehod večjega števila oseb v Hrvaško to spremenil v tako imenovani begunski žep, česar notranje ministrstvo ne bo dopustilo. Nasprotno, državne meje nameravajo zaščititi z vsemi ukrepi in mehanizmi, ki jim jih omogoča nacionalna in evropska zakonodaja. To počnejo z namenom zaščite državnih meja in meja Evropske unije ter varovanja vseh državljanov Hrvaške in EU.
Kazenska ovadba za neznane policiste
V torek pa je iz Hrvaške prišla novica, da je hrvaška nevladna organizacija Center za mirovne študije (CMS) kazensko ovadila neznane policiste zaradi suma nezakonitih postopkov proti migrantom ob meji z BiH. Zahtevajo tudi odstop hrvaškega notranjega ministra Davorja Božinovića in vodstva hrvaške policije, je poročala STA. Na hrvaškem notranjem ministrstvu zavračajo obtožbe.
Posnetki ravnanja hrvaške policije so nastali med 29. septembrom in 10. oktobrom ob meji med Hrvaško in BiH nedaleč od Bihaća. Kot so navedli v organizaciji Border Violence Monitoring, so hrvaški policisti v BiH pregnali 54 skupin migrantov, ki so jih ustavili na hrvaškem ozemlju.
Pred poslopjem hrvaškega tožilstva v Zagrebu so po poročanju STA novinarjem povedali, da so posnetke pregona migrantov objavili po številnih pričevanjih beguncev in migrantov ter opozorilih različnih akterjev glede postopkov hrvaške policije ob meji z BiH v preteklih več kot dveh letih.
Kot je še dejala predstavnica CMS Sara Kekuš, so posnetki konkreten material za kazensko ovadbo proti policistom. Med drugim je na posnetkih, ki jih je prejšnji konec tedna objavila nemška televizija ARD, videti, kako hrvaški policist z nogo zamahne proti osebi v koloni migrantov ob meji z BiH.
V CMS sumijo, da so hrvaški policisti morda kršili tudi zakon o uporabi orožja, glede na to, da je na posnetkih slišati tudi strele. V ovadbi prav tako omenjajo nečloveško in ponižujoče ravnanje policistov z migranti kot tudi kaznivo dejanje poškodovanja predmetov, ki so v lasti drugih oseb. Od tožilstva zahtevajo učinkovito preiskavo, da bodo lahko kaznovali storilce kaznivih dejanj.
Poleg odstopa ministra Božinovića zahtevajo tudi odstop direktorja hrvaške policije Nikola Milina in načelnika uprave za mejo Zorana Ničena.
