Absolutni kralj nenavadnega obnašanja je predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je konec minulega tedna znova povzročal neprijetnosti drugim evropskim voditeljem in javnosti. Štiriinšestdesetletni obraz izvršilnega organa Evropske unije je v Bruslju znova izvajal vragolije in v nelagodje spravljal vse navzoče. Najprej je presenetil eno izmed uradnic, ki jo je entuziastično pozdravil tako, da je razmršil njeno pričesko, pozdrav pa sklenil s poljubom na obraz. Toda Juncker se ni ustavil pri tem. Sledile so še bolj nenavadne reči.
Metanje fasciklov
Borut Pahor je na državni proslavi ob Cankarjevem letu na Vrhniki želel samozavestno »flikniti« mapo z besedilom nagovora na govorniški oder in ga pri tem grdo zgrešil, Juncker pa je svoj fascikel jezno predal v nemilost sili gravitacije. Med govorom predsednika Sveta Evrope Donalda Tuska je namreč iz čistega miru zabrisal svoje papirje na tla. Tusk ga je ošvrknil s pogledom, nato pa se je vedel, kot da se ni nič zgodilo. Juncker je nadaljeval svoj pohod, zabaval goste, nastavljal dlani na objektive kamer ter se zapletel v besedni spopad s Thereso May.
»Govoriš nebuloze«
Besedni majdan so ujele številne kamere v dvorani, vendar so prav vsi posnetki deljeni brez zvoka, kar je sprožilo številne špekulacije. Po govorici telesa sodeč lahko iz posnetka sklepamo, da je šlo za pravi prepir, v katerem je predsednik komisije z držanjem za roko in dviganjem dlani poskušal pomiriti britansko premierko. Strokovnjaki za branje z ustnic so dejali, da je Mayjevo zanimalo, zakaj je Juncker zanjo dejal, da je nebulozna. Med njiju je takrat stopil nizozemski premier Mark Rutte in ustavil verbalni obračun. Tokrat se strokovnjaki niso motili. Mayjeva je namreč na tiskovni konferenci istega dne potrdila, da je beseda res tekla o oznaki »nebulozna« ter da ji je Juncker pojasnil, da ni bila namenjena njej osebno, pač pa je bila izrečena kot odziv na vsebino razprave, ki je potekala v zvezi z brexitom. Za Junckerja se sicer že dalj časa tudi v bruseljskih krogih govori, da je »zakrknjen kadilec in pivec«, vendar predsednik komisije to zanika in pojasnjuje, da so njegove težave s hojo in ravnotežjem posledica išiasa.
Plesna kraljica
In ko smo že pri Theresi May, je vredno omeniti njene plesne (ne)sposobnosti, ki so v zadrego spravile tudi veliko njenih volivcev in privržencev. Septembra je med obiskom domovine ritma, Afrike, požela plaz zasmehovanj. Toda,če je kdo pričakoval, da bo premierka zakopala glavo v tla, se je grdo zmotil. Le mesec dni kasneje je priplesala na oder ob kongresu konservativne stranke. Še več, za spremljavo si je izbrala zimzeleno uspešnico skupine Abba Dancing Queen (Plesna kraljica).
Miss mokre šahovnice
Letos je »blestela« tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović, ki se trudi narediti preboj na svetovni politični estradi. Na srečanjih svetovnih voditeljev se je tudi letos rinila v prve vrste in ob skupinskih fotografiranjih stala zraven najpomembnejših voditeljev. A vrhunec je vsekakor doživela na finalu svetovnega prvenstva v nogometu v Rusiji, kjer je po porazu Hrvaške proti Franciji ob nalivu objemala in poljubljala hrvaške in francoske nogometaše ter tudi francoskega predsednika Emmanuela Macrona, medtem ko je njegova žena vse to opazovala iz častne lože.
Gospa Macron
Brigitte Marie-Claude Trongeux-Macron verjetno tudi ni bilo všeč, ko so v Rethondesu mislili, da je Macronova žena neka druga ženska. Francoski predsednik se je namreč udeležil proslave ob koncu prve svetovne vojne v severovzhodni Franciji, spremljala pa ga je nemška kanclerka Angela Merkel. Stoprvo leto stara ženica je navdušeno segla v roko francoskemu voditelju in dejala: »Gospod Macron, to je neverjetno, majhna ženica se rokuje s predsednikom republike. Fantastično.« Nato se je obrnila k spremljevalki in dejala: »Vi pa ste gospa Macron, kajne?« Zmedena, a verjetno polaskana Angela Merkel je nato morala v francoščini pojasniti, da je »le« nemška kanclerka.
Brez njega ne gre
V letu, polnem političnih tračev, pa seveda ne gre brez Donalda Trumpa, ki je verjetno poskrbel za najdaljši seznam pripetljajev. »V manj kot dveh letih je moja administracija dosegla več kot katerakoli administracija v zgodovini naše države,« je dejal v Generalni skupščini Združenih narodov in sprožil salve (po)smeha. »Tega nisem pričakoval, ampak tudi v redu,« je malce užaljen sklenil misel. Če je Trump uspel uveljaviti svojo voljo v Beli hiši in deloma tudi na ameriškem političnem prizorišču, pa mu to v odnosu s francoskim predsednikom Macronom ne uspeva. Na sestanku držav G7 mu je namreč francoski voditelj tako močno stisnil roko, da je na Trumpovem zapestju ostala vidna sled stiska. Trump je sicer znan po tem, da z agresivnim rokovanjem poskuša uveljaviti osebno premoč nad sogovornikom.
