7-letno deklico iz mesta Ambur na jugu Indije je bilo sram, ker njihova družina ni imela urejenih sanitarij. Tudi veliko potrebo so morali opravljati na prostem, kar sicer ni pretirana redkost za manj razvito indijsko podeželje. Toda v njihovem okolišu nekateri sosedje imajo zasebno stranišče, zato je 7-letna Hanifa vztrajala in pritiskala na očeta, naj, pri svetem Danvantariju, vendarle zgradi dostojne toaletne prostore.
Oče Ehsanullah je hčerki obljubil novo stranišče, postavil pa ji je en pogoj. V svojem razredu mora biti najboljša učenka. Hanifa se je potrudila in obljubo izpolnila. Oče je pri gradnji kar mencal in mencal. Fičnikov ni imel, to ga je žrlo in mu kradlo spanec. Kljub brezposelnosti se je zagnal v delo. Toda stranišča ni uspel dokončati.
Hanifa je bila ob pogledu na polovično zgrajene sanitarije neutolažljiva. Oče jo je rotil, naj mu podaljša rok gradnje, skliceval se je na anekse in težko finančno situacijo, Hanifa pa ni bila pripravljena na barantanje. Prenehala je govoriti z očetom in v ponedeljek policiji poslala pismo, v katerem je zapisala, da je njen oče goljuf, ki si zasluži aretacijo. Skupaj z materjo sta nato stopili še do bližnje policijske postaje in jim zadevo razložili še »v živo« ter za pomoč pri gradnji stranišča zaprosili kar policiste.
Ko je Ehsanullah od sosedov izvedel, da sta njegovi najljubši ženski na policiji, ga je zagrabila panika. Mislil je, da se je zgodilo kaj hudega. Ko je spoznal pravi razlog, ga je bilo kar nekoliko sram. Še več, izkazalo se je, da je hči veščino pisanja uradnih pisem pobrala od njega, saj ga je večkrat opazovala, kako pomaga vaščanom pisati pisma namenjena oblastem.
»Nikoli si nisem misli, da se mi bo to maščevalo,« je že boljše volje lokalnim medijem razlagal Ehsanullah, ki mu bodo, tako kot še drugim vaščanom, oblasti zdaj pomagale pri gradnji stranišča.
