Potem, ko je predsednik ZDA Donald Trump v sredo prisilil pravosodnega ministra Jeffa Sessionsa v odstop in na njegov položaj začasno imenoval svojega političnega zaveznika, so v četrtek zvečer po ZDA nepričakovano izbruhnili protesti v podporo zaščiti preiskave ruskega vpletanja v ameriške predsedniške volitve leta 2016.
Več kot tisoč protestnikov je na newyorškem Times Squaru vzklikalo gesla v podporo posebnemu preiskovalcu Robertu Muellerju in proti predsedniku Trumpu ter v zaščito pravni državi. Podoben scenarij se je odvijal tudi med drugim v Chicagu, Greensborou v Severni Karolini, Chattanoogi v Tennesseju in drugod po ZDA.
Trump je dan po vmesnih volitvah v sredo prisilil Sessionsa v odstop in na njegov položaj začasno imenoval šefa Sessionsovega kabineta, pravnika Matta Whittakerja.
Lov na čarovnice
Rusi so se dokazano vpletali v ameriške volitve 2016 v podporo Trumpu. Med drugim s propagando na družabnih medijih in vdorih v demokratske računalnike ter objavami negativnih informacij o demokratih preko organizacij, kot je WikiLeaks. Mueller, ki je bil imenovan potem, ko je Trump odpustil direktorja FBI Jamesa Comeyja, je to potrdil z obtožnicami, ugotavlja pa še, kdo iz Trumpove kampanje je pri tem sodeloval z Rusi.
Trump to preiskavo označuje za lov na čarovnice in delo jeznih demokratov, čeprav je bil Mueller skupaj z veliko večino FBI do Trumpovega pojava prepričan republikanec. Sessionsa je Trump nameraval odpustiti že od začetka lanskega leta, ko se je nekdanji senator iz Alabame zaradi lastnih stikov z Rusi v času, ko je svetoval Trumpovi kampanji, izločil iz preiskave afere.
Trump se je za radikalen korak glede Sessionsa odločil, ko so republikanci na vmesnih volitvah v torek povečali svojo večino v zveznem senatu, dodaten pogum pa je dobil, ko so vzporedne ankete vmesnih volitev pokazale, da večina Američanov Muellerjevo preiskavo dojema kot politično motivirano.
Tisti, ki mislijo, da gre za resne zadeve, pa so se v četrtek zvečer podali na ulice, česar ni nihče pričakoval. Tako kot ni nihče pričakoval, da se bo Trump že takoj po volitvah znebil Sessionsa in si imenoval ustrežljivega vršilca dolžnosti pravosodnega ministra ZDA. Američanom se tako do predsedniških volitev leta 2020 obetata še dve razburljivi leti.
ZDA nezakonitim migrantom ne bodo več dovoljevale pravice do prošnje za azil
ZDA ne bodo več dovoljevale, da bi migranti, ki vstopijo v državo mimo mejnih prehodov, vlagali prošnje za azil. Ukrep je pripravilo ministrstvo za domovinsko varnost, Trump pa naj bi ga z izvršnim ukazom podpisal v kratkem. S tem ukrepom želijo nasloviti "zgodovinsko neprimerljivo zlorabo našega sistema priseljevanja", je povedal visoki predstavnik Trumpove administracije.
Do ukrepa prihaja po večtedenski predvolilni kampanji, v ospredju katere je bila karavana nekaj tisoč migrantov, ki so se preko Srednje Amerike pomikali proti ZDA. Trenutno je glavnina v Mehiki. Čeprav so podobne migrantske karavane proti ameriški meji reden pojav v zadnjih desetletjih, je Trump zadnjo predvolilno označil za invazijo.
Trumpov ukaz proti migrantom bo sprožil sodne spore, kot jih je njegov ukaz proti priseljevanju muslimanov v ZDA. Vendar predsednik lahko računa na vrhovno sodišče ZDA, kjer se je konservativna večina v četrtek utrdila s poškodbo liberalne sodnice Ruth Bader Ginsburg. Ameriška zveza za državljanske pravice (ACLU) se je že odzvala, da bi morali imeti pravico do prošnje za azil vsi, ne glede na to, kje vstopijo v državo. Da bi to urejali s predsednikovim dekretom, bi bilo v nasprotju z zakonom, so ocenili.
Galerija
Poglej vse fotografije (7)
