Stranka bo danes glasovala o nezavezujoči resoluciji o vrednotah, s katero želi pomiriti očitke, zakaj ne izključi Orbanove Fidesz.
Madžarski premier je v pričakovanju evropskih volitev maja prihodnje leto največji trn v peti EPP, ki računa na vnovično zmago, a se mora zaradi spornih Orbanovih potez otepati očitkov, da ne brani evropskih vrednot in da se premika preveč v desno.
Glasni in manj glasni nasprotniki Orbana
V EPP pripravljajo izredno resolucijo o zaščiti evropskih vrednot in demokracije, o kateri bodo glasovali popoldne. Poudarjajo, da bo ključno videti, kdo bo resolucijo podprl, torej ali jo bo podprl tudi Orban.
V stranki poskušajo namreč s to resolucijo pomiriti kritike, ki so jih deležni zaradi Orbana, a ta dokument ni zavezujoč in je, sodeč po razpoložljivem osnutku, tudi precej splošen. Orban ali stranka Fidesz v njem nista omenjena.
V EPP sta po neuradnih navedbah dve struji: liberalnejša, v kateri so na primer skandinavske članice, se zavzema za strožji pristop do Orbana, večinska konservativnejša pa je mehkejša in izpostavlja pomen dialoga z madžarskim premierjem.
Obraza teh dveh struj sta tekmeca za položaj spitzenkandidata EPP, Finec Alexander Stubb in Nemec Manfred Weber, zato bo zanimivo videti, kakšen bo izid četrtkovega glasovanja. Člani stranke namreč ne bodo glasovali le o njiju, temveč tudi o Orbanu.
Stubb je danes zavzel stališče, naj Orban ostane v stranki, če je pripravljen podpreti resolucijo o vrednotah in jo spoštovati, sicer pa izpostavlja, da je pripravljen voditi proces za izločitev njegove stranke Fidesz iz EPP.
Za to je sicer potrebna podpora petih držav in sedmih strank, sta danes v Helsinkih izpostavila tako Stubb kot Daul. Prvak stranke EPP je tudi poudaril, da za zdaj ni od nikogar dobil še niti enega pisma podpore temu koraku.
Če ostane, bo nanj lažje vplivati
Vodja stranke EPP Daul je na vprašanje, ali ni napočil čas, da Orban zapusti EPP, odgovoril, da je v vsaki družini enfant terrible ter da ga ima raje v družini, da lahko se lahko z njim pogovarja in poskuša vplivati nanj.
Ob tem je v komentarjih navedb o premikanju EPP v desno Daul odločno zavrnil povezovanje stranke s skrajno desno Ligo Mattea Salvinija in tudi s poljsko desno stranko PiS. Niti najmanjše razprave ni bilo o tem, je zatrdil.
Boj za prvega v Bruslju
EPP bo spitzenkandidata, ki naj bi v primeru zmage na volitvah postal predsednik Evropske komisije, izbrala v četrtek. Nesporen favorit je Weber, a Stubb je danes v Helsinkih poudaril, da imajo Finci "sisu" (odločnost in vztrajnost) in da nikoli ne obupajo.
Ne glede na številne politične in pravne kritike koncepta spitzenkandidatov Stubb verjame, da je evropska demokracija z njim stopila korak naprej in da je tokratna volilna kampanja verjetno prva resnično panevropska kampanja.
Če se bo ta sistem obdržal v letu 2023, pa si Stubb želi, da bi imela vsaka stranka več različnih vodilnih kandidatov, ki bi potovali po prestolnicah in odprto razpravljali z Evropejci.
O drevišnji razpravi z Webrom je Finec dejal, da bo to razprava "gentlemenov", saj se z Manfredom dobro poznata in sta dobra prijatelja. Napovedal je, da bosta verjetno govorila o migracijah, varnosti, gospodarstvu in digitalizaciji.
Na kongresu EPP sicer z zanimanjem pričakujejo sporočila nemške kanclerke Angele Merkel, ki je po porazu CSU oziroma CDU na Bavarskem in v Hessnu napovedala odstop s položaja vodje svoje stranke in umik iz politike po letu 2021, ko se izteče njen kanclerski mandat.
Merklova je bila v minulih trinajstih letih steber stabilnosti, je izpostavil Stubb, ki upa, da bo lahko do konca izpeljala še zadnji kanclerski mandat.
Volitve na Bavarskem in v Hessnu sicer po Stubbovih besedah kažejo, da populistov ni mogoče premagati s populizmom. Z nacionalistično retoriko in prepiri med članicami bo EU izgubila, a če ostane enotna, je to lahko njen trenutek, je prepričan.
Sporočilo enotnosti je tudi temeljno sporočilo, ki ga EPP želi posredovati s tokratnega kongresa.
